Generativna umetna inteligenca v izobraževanju: Analiza stanja v primarnem, sekundarnem in terciarnem izobraževanju

Avtorji

Marta Licardo
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
https://orcid.org/0000-0002-5858-8527
Eva Kranjec
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
https://orcid.org/0009-0000-1924-4652
Alenka Lipovec
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
https://orcid.org/0000-0002-3667-5435
Kosta Dolenc
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
https://orcid.org/0000-0003-3277-2198
Barbara Arcet
Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Andrej Flogie
Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko
https://orcid.org/0000-0001-5219-9347
Darja Plavčak
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
https://orcid.org/0009-0009-1429-0508
Milena Ivanuš Grmek
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
https://orcid.org/0009-0004-0462-1389
Barbara Bednjički Rošer
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
https://orcid.org/0009-0004-1254-7799
Barbara Sraka Petek
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
https://orcid.org/0009-0003-8399-8653
Maruša Laure
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
https://orcid.org/0000-0003-1504-5482

Ključne besede:

izobraževanje, generativna umetna inteligenca, učitelji, učenci, vodstveni delavci

Kratka vsebina

Monografija predstavlja prvo celovito in sistematično analizo stanja uporabe generativne umetne inteligence (GEN-UI) v izobraževanju v Sloveniji. Raziskava, strukturirana skozi enajst tematskih področij, zajema različne deležnike vzgojno-izobraževalnega sistema na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Vsebina ponuja poglobljen vpogled v vrste, pogostost in namene uporabe GEN-UI v osnovnih, srednjih šolah ter fakultetah. Obravnavani so izzivi, s katerimi se srečujejo deležniki pri uporabi GEN-UI, etična vprašanja ter pedagoške priložnosti, ki jih omogočajo orodja GEN-UI. Analizirane so tudi potrebe po usposabljanju, zaznane tehnične omejitve ter predlogi za optimizacijo uporabe GEN-UI v pedagoških procesih. Poseben poudarek je namenjen percepciji vpliva GEN-UI na različne vidike vzgojno-izobraževalnega dela, vključno z organizacijsko podporo, zaznanimi koristmi, uporabniško izkušnjo ter doživljanjem procesov učenja, poučevanja in vodenja ob uporabi GEN-UI. Monografija predstavlja pomemben znanstveni in strokovni doprinos k področju edukacijskih ved ter nudi dragocene usmeritve za oblikovanje strateških politik in odločitev na področju vzgoje in izobraževanja v prihodnosti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Marta Licardo, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta

Marta Licardo je izredna profesorica na Pedagoški fakulteti UM, trenutno na delovnem mestu prodekanice za znanstvenoraziskovalno dejavnost, mednarodno sodelovanje in razvoj. Poučuje na študijskih programih Predšolska vzgoja, Inkluzija v vzgoji in izobraževanju, Edukacijske vede ter Pedagogika. Raziskovalno se ukvarja s področjem pedagogike in specialne didaktike, podpodročje družboslovje. Aktivno vodi ali sodeluje v različnih nacionalnih in mednarodnih projektih, uredniških odborih in pomembnih združenjih (npr. EECERA, SLODRE). V zadnjih letih se ukvarja tudi s področjem umetne inteligence v izobraževanju, predvsem skozi projektno delo in koordinacijo tutorjev za uporabo orodij umetne inteligence na UM PEF.

Maribor, Slovenija. E-pošta: marta.licardo@um.si

Eva Kranjec, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta

Eva Kranjec je zaposlena na Oddelku za temeljne pedagoške predmete Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Njeno pedagoško delo je osredotočeno na izvedbo vaj pri razvojno-psiholoških in pedagoško-psiholoških predmetih za študente študijskih programov Predšolska vzgoja, Razredni pouk, Glasbena pedagogika in Likovna pedagogika. Raziskovalno se ukvarja s področjem razvojne psihologije, pri čemer obravnava teme, kot so temperament, socialno vedenje in izvršilne funkcije v otroštvu in mladostništvu, pa tudi perfekcionizem pri mladostnikih in odraslih.

Maribor, Slovenija. E-pošta:  eva.kranjec@um.si 

Alenka Lipovec, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta

Alenka Lipovec je redna profesorica, ki poučuje didaktiko matematike bodoče učitelje na Pedagoški fakulteti in Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Njeno raziskovalno delo vključuje razvoj zgodnjih matematičnih pojmov, vključevanje staršev v matematično izobraževanje njihovih otrok, razvoj matematične identitete učiteljev, pedagoško vsebinsko znanje učiteljev ter smiselno vključevanje tehnologije v izobraževanje. Je članica več mednarodnih strokovnih združenj, vodja nacionalnih in mednarodnih projektov ter prejemnica državne nagrade za izjemne dosežke v izobraževanju. V zadnjem času se osredotoča na vključevanje novih tehnologij, podprtih z orodji umetne inteligence, v poučevanje in učenje.

Maribor, Slovenija. E-pošta: alenka.lipovec@um.si

Kosta Dolenc, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta

Kosta Dolenc je docent za didaktiko tehnike, zaposlen na Oddelku za razredni pouk na Pedagoški fakulteti in Oddelku za tehniko na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer poučuje predmete s širšega področja didaktike tehnike. Raziskovalno se posveča prostorskemu modeliranju, sodobnim tehnologijam v tehničnem izobraževanju, umetni inteligenci in razvoju digitalne pismenosti v tehničnem in osnovnošolskem izobraževanju. Aktiven je pri nacionalnih in mednarodnih projektih, v katerih se osredotoča na inovativne pristope pri vključevanju digitalnih tehnologij v pouk ter razvoj didaktičnih strategij.

Maribor, Slovenija. E-pošta: kosta.dolenc@um.si

Barbara Arcet, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko

Barbara Arcet je zaposlena na Fakulteti za naravoslovje in matematiko ter Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer deluje kot asistentka za predmete iz matematike in didaktike matematike. Doktorirala je iz področja kvalitativne analize dinamičnih sistemov, pri čemer je raziskovala kompleksne matematične modele in njihovo obnašanje. V zadnjih letih se njeno raziskovalno delo osredotoča na didaktiko matematike, predvsem na vključevanje sodobnih tehnologij v izobraževanje. Posebej intenzivno se ukvarja z uporabo umetne inteligence pri poučevanju matematike, kjer raziskuje, kako lahko AI orodja podpirajo učitelje in izboljšajo učno izkušnjo učencev.

Maribor, Slovenija. E-pošta: barbara.arcet1@um.si

Andrej Flogie, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko

Dr. Andrej Flogie je izredni profesor na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru in direktor Zavoda Antona Martina Slomška. Njegovo raziskovalno področje je didaktika tehnike, poleg tega pa raziskuje na področjih kognitivnega modeliranja v izobraževanju. Kot uveljavljen raziskovalec je avtor številnih znanstvenih člankov in knjig objavljenih v uveljavljenih mednarodnih revijah. Zunaj akademskega okolja ima pomembno vlogo pri oblikovanju šolskih politik in strategij v slovenskem šolskem prostoru. Bil je generalni direktor direktorata za informacijsko družbo, na Ministrstvu za visoko šolstvo in znanost, član različnih delovnih skupin na nivoju EK ter svetovalec ministra za Vzgojo in izobraževanje na področju digitalizacije izobraževanj.

Maribor, Slovenija. E-pošta: andrej.flogie@um.si

Darja Plavčak, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta

Darja Plavčak je docentka za specialno pedagogiko in predstojnica Centra za pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Predava obvezen študijski predmet Specialna pedagogika na študijskih programih Razredni pouk, Predšolska vzgoja, Likovna Pedagogika in Glasbena pedagogika ter izbirni predmet Individualizirani program za otroke s posebnimi potrebami na študijskem programu Razredni pouk. Njena raziskovalna področja so: družine otrok s posebnimi potrebami (npr. ranljivost, življenjska prožnost in odpornost), individualiziran program za otroke s posebnimi potrebami, socialne spretnosti otrok s posebnimi potrebami. Glede generativne umetne inteligence (GEN-UI) raziskuje, kako bi orodja GEN-UI lahko bila za otroke s posebnimi potrebami koristna.

Maribor, Slovenija. E-pošta: darja.plavcak@um.si

Milena Ivanuš Grmek, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta

Milena Ivanuš Grmek je redna profesorica za pedagogiko na Univerzi v Mariboru, Pedagoški fakulteti. Njeno raziskovalno delo sega na naslednja področja: učenje in poučevanje na različnih področjih izobraževanja, kurikularne spremembe in visokošolska didaktika. Didaktiko predava študentom na vseh treh bolonjskih stopnjah. Prav tako je mentorica študentom na vseh treh bolonjskih stopnjah. Znanstvena besedila objavlja v uglednih domačih in tujih revijah, prav tako se udeležuje znanstvenih konferenc v Sloveniji in v tujini. Trenutno je dekanica Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Prav tako je članica različnih strokovnih združenj.

Maribor, Slovenija. E-pošta: milena.grmek@um.si

Barbara Bednjički Rošer, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta

Barbara Bednjički Rošer je doktorska študentka Edukacijskih ved in predavateljica na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Njeno pedagoško delo obsega izvedbo vaj pri predmetih Družinska pismenost, Didaktika jezikovne vzgoje in Mladinska književnost, s poudarkom na pomenu kakovostnih bralnih gradiv in sodobnih metod za spodbujanje jezikovnega izražanja. Pri raziskovalnem delu pa se osredotoča na preučevanje bralne pismenosti in didaktike jezikovne vzgoje in književnosti v predšolskem obdobju.

Maribor, Slovenija. E-pošta: barbara.bednjicki@um.si

Barbara Sraka Petek, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta

Barbara Sraka Petek je zaposlena na Oddelku za temeljne pedagoške predmete Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Njeno pedagoško delo je vezano na izvedbo vaj s študenti pri družboslovnih in pedagoških predmetih za študente študijskih programov Predšolska vzgoja, Razredni pouk, Glasbena pedagogika in Likovna pedagogika. Raziskovalno se ukvarja s področjem didaktike družboslovja in pedagogike, znotraj tega obravnava teme kot so krizna pedagogika, vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole ter razvijanje socialnih in emocionalnih veščin v razredu.

Maribor, Slovenija. E-pošta: barbara.sraka@um.si

Maruša Laure, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta

Maruša Laure je docentka na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in gostujoča raziskovalka na Northeastern University v Bostonu, ZDA. Doktorirala je iz edukacijskih ved, njeno raziskovalno delo pa se osredotoča na področja predšolske vzgoje, slušnega treninga, glasbenih intervencij, izobraževalne tehnologije ter razvoja temeljnih znanj računalništva in informatike v predšolski vzgoji. Njeno delo poudarja integracijo inovativnih pedagoških pristopov za oblikovanje na učečega se osredotočenih učnih okolij, ki podpirajo celostni razvoj posameznikov v različnih starostnih skupinah.

Maribor, Slovenija. E-pošta: marusa.laure@um.si

Literatura

Arcet, B. (2024). Integracija umetne inteligence v poučevanje: kako učinkovito oblikovati pozive? Matematika v šoli, 30(2), 8–14.

Arcet, B. (2025). Integrating artificial intelligence in teaching: How to effectively formulate prompts. In INTED2025 Proceedings (pp. 1316–1321). IATED.

Aberšek, B. & Flogie, A. (2022). Umetna inteligenca in prihodnost učenja in poučevanja. V J. Bregant, B. Aberšek & B. Borstner (ur.), Sodobne perspektive družbe: umetna inteligenca na stičišču znanosti (str. 287–308). Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. https://doi.org/10.18690/um.ff.11.2022.14

Adams, C., Pente, P., Lemermeyer, G. & Rockwell, G. (2023). Ethical principles for artificial intelligence in K-12 education. Computers and Education: Artificial Intelligence, 4, 100131. https://doi.org/10.1016/j.caeai.2023.100131

Ahmed, Z., Shanto, S., Rime, M., Morol, M., Fahad, N., Hossen, M., & Abdullah-Al-Jubair, M. (2024). The Generative AI Landscape in Education: Mapping the Terrain of Opportunities, Challenges, and Student Perception. IEEE Access, 12, 147023-147050. https://doi.org/10.1109/ACCESS.2024.3461874

Akgun, S. & Greenhow, C. (2022). Artificial intelligence in education: Addressing ethical challenges in K-12 settings. AI Ethics, 2, 431–440. https://doi.org/10.1007/s43681-021-00096-7

Alqahtani, T., Badreldin, H. A., Alrashed, M. idr. (2023). The emergent role of artificial intelligence, natural learning processing, and large language models in higher education and research. Research in Social and Administrative Pharmacy, 19(8), 1236–1242. https://doi.org/10.1016/j.sapharm.2023.05.016

Asad, M., & Ajaz, A. (2024). Impact of ChatGPT and generative AI on lifelong learning and upskilling learners in higher education: unveiling the challenges and opportunities globally. The International Journal of Information and Learning Technology. https://doi.org/10.1108/ijilt-06-2024-0103

Baidoo-Anu, D., & Owusu Ansah, L. (2023). Education in the era of generative artificial intelligence (AI): Understanding the potential benefits of ChatGPT in promoting teaching and learning. Journal of AI, 7(1), 52–62. https://doi.org/10.61969/jai.1337500openresearch.amsterdam+4Home+4SCIRP+4

Bhutoria, A. (2022). Personalized education and artificial intelligence in the United States, China, and India: A systematic review using a Human-In-The-Loop model. Computers and Education: Artificial Intelligence, 3, 100056.

Bond, M., Khosravi, H., de Laat, M., Bergdahl, N., Negrea, V., & Hense, J. (2024). A meta systematic review of artificial intelligence in higher education: A call for increased ethics, collaboration, and rigour. International Journal of Educational Technology in Higher Education, 21, 1. https://doi.org/10.1186/s41239-023-00436-z

Chiu, T. K. F. (2023). Teacher support and student motivation to learn with Artificial Intelligence (AI) based chatbot. Interactive Learning Environments. Advance online publication. https://doi.org/10.1080/10494820.2023.2172044selfdeterminationtheory.org+2ResearchGate+2irrodl.org+2

Chiu, T. K. F., Xia, Q., Zhou, X., Chai, C. S. & Cheng, M. (2023). Systematic literature review on opportunities, challenges, and future research recommendations of artificial intelligence in education. Computers and Education: Artificial Intelligence, 4, 100118. https://doi.org/10.1016/j.caeai.2022.100118

Crompton, H., & Burke, D. (2023). Artificial intelligence in higher education: The state of the field. International Journal of Educational Technology in Higher Education, 20, 44.

Digital Luxembourg. (2019). AI: A strategic vision for Luxembourg. Luxembourg Government. https://digital-luxembourg.public.lu/sites/default/files/2020-09/AI_EN_0.pdf

Dolenc, K. & Brumen, M. (2024). Exploring social and computer science students' perceptions of AI integration in (foreign) language instruction. Computers and Education: Artificial Intelligence, 7, 100285, 1–13. https://doi.org/10.1016/j.caeai.2024.100285

Dolenc, K. (2024). Educational transformation: Exploring the benefits of generative AI tools. V M. Licardo & A. Lipovec (ur.), Artificial intelligence literacy and social-emotional skills as transversal competencies in education (str. 59–84). Verlag Dr. Kovač. https://www.verlagdrkovac.de/open-access/978-3-339-13814-9.htm

Duhaylungsod, A. V. in Chavez, J. V. (2023). Chatgpt and other ai users: Innovative and creative utilitarian value and mindset shift. Journal of Namibian Studies: History Politics Culture, 33, 4367–4378. https://doi.org/10.59670/jns.v33i.2791

EASNIE - European Agency for Special Needs and Inclusive Education. (2022). Inclusive Digital Education – Policy Report. Pridobljeno: https://www.european-agency.org/resources/publications/inclusive-digital-education

European Commission. (2022). Ethical guidelines on the use of AI and data in teaching and learning for educators. Brussels: European Commission. Pridobljeno: https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/d81a0d54-5348-11ed-92ed-01aa75ed71a1/language-en

European Commission. (2023). Living guidelines on the responsible use of generative AI in research. European Commission Directorate-General for Research and Innovation. https://research-and-innovation.ec.europa.eu/document/2b6cf7e5-36ac-41cb-aab5-0d32050143dc_en

European Parliament. (2021). Resolution of 19 May 2021 on artificial intelligence in education, culture and the audiovisual sector. https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2021-0238_EN.html

Evropski parlament in Svet Evropske unije. (2024). Regulation (EU) 2024/1689 of the European Parliament and of the Council on Artificial Intelligence (Artificial Intelligence Act). Uradni list Evropske unije. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32024R1689

Falloon, G. (2020). From digital literacy to digital competence: The teacher digital competency (TDC) framework. Educational Technology Research and Development, 1–24. https://doi.org/10.1007/s11423-020-09767-4

Feng, S., & Law, N. (2021). Mapping artificial intelligence in education research: A network‐based keyword analysis. International Journal of Artificial Intelligence in Education, 31(4), 772–799.

Flogie, A. & Aberšek, B. (2022). Artificial intelligence in education. V O. Lutsenko (ur.), Active learning – theory and practice (str. 97–117). IntechOpen. https://doi.org/10.5772/intechopen.96498

Government of Ireland. (2021). National AI Strategy. Department of Enterprise, Trade and Employment, Government of Ireland. https://enterprise.gov.ie/en/Publications/Publication-files/National-AI-Strategy.pdf

Holmes, W., Bialik, M., & Fadel, C. (2019). Artificial intelligence in education: Promises and implications for teaching & learning. Boston: Center for Curriculum Redesign.

Jauhiainen, J. S., & Garagorry Guerra, A. (2023). Generative AI and ChatGPT in school children’s education: Evidence from a school lesson. Sustainability, 15(18), 14025. https://doi.org/10.3390/su151814025

Kasneci, E., Gross, S., Buder, J., & others. (2023). The role of ChatGPT in education: A boon or a bane? Computers and Education: Artificial Intelligence, 4, 100100.

Kim, Y., Lee, M., Kim, D. in Lee, S.-J. (2023). Towards explainable ai writing assistants for non-native english speakers. arXiv preprint arXiv:2304.02625.

Kohezijski regiji v Sloveniji (2025). Kohezijski regiji v Sloveniji, pridobljeno iz: https://www.gov.si/teme/kohezijski-regiji-v-sloveniji/

Kumar, S., Rao, P., Singhania, S., Verma, S., & Kheterpal, M. (2024). Will artificial intelligence drive the advancements in higher education? A tri-phased exploration. Technological Forecasting and Social Change. https://doi.org/10.1016/j.techfore.2024.123258

Laupichler, M. C., Aster, A., Schirch, J. & Raupach, T. (2022). Artificial intelligence literacy in higher and adult education: A scoping literature review. Computers and Education: Artificial Intelligence, 3, 100101. https://doi.org/10.1016/j.caeai.2022.100101

Lipovec, A. (2024). Connecting AI and SEL: A new approach in teacher education = Povezovanje UI in SEL: nov pristop v izobraževanju učiteljev. V M. Marinšek & M. Hmelak (ur.), Interdisciplinary research in teaching and learning: [rethinking childhood]: new perspectives and approaches (str. 149–165). Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. https://doi.org/10.18690/um.pef.2.2024.9

Lipovec, A., Arcet, B. & Ferme, J. (2024). Connecting the dots: Exploring the correlation between socio-emotional learning beliefs and attitudes toward artificial intelligence. V B. Aberšek & M. Cotič (ur.), Challenges and transformation of education for 21st century schools (str. 215–242). Cambridge Scholars Publishing.

Lipovec, A., Kaučič, B. & Arcet, B. (2024). Intersecting evaluations: Digital competence and AI attitudes among students. V M. Licardo & A. Lipovec (ur.), Artificial intelligence literacy and social-emotional skills as transversal competencies in education (str. 31–57). Verlag Dr. Kovač. https://www.verlagdrkovac.de/open-access/978-3-339-13814-9.htm

Manhiça, R., Santos, A., & Cravino, J. (2022). The use of artificial intelligence in learning management systems in the context of higher education: Systematic literature review. V 2022 17th Iberian Conference on Information Systems and Technologies (CISTI) (str. 1–6). IEEE.

McGrath, C., Cerratto Pargman, T., Juth, N. & Palmgren, P. J. (2023). University teachers' perceptions of responsibility and artificial intelligence in higher education - An experimental philosophical study. Computers and Education: Artificial Intelligence, 4, 100139. https://doi.org/10.1016/j.caeai.2023.100139

Miao, F., & Holmes, W. (2023). Guidance for generative AI in education and research. Paris: UNESCO. Pridobljeno iz: https://www.unesco.org/en/articles/guidance-generative-ai-education-and-research

Mirazchiyski, P. V. (2024). Contemporary gaps in research on digital divide in education: A literature review. Universal Access in the Information Society. https://doi.org/10.1007/s10209-024-01166-3

Mittal, U., Sai, S., Chamola, V., & Sangwan, D. (2024). A Comprehensive Review on Generative AI for Education. IEEE Access, 12, 142733-142759. https://doi.org/10.1109/ACCESS.2024.3468368

Monib, W., Qazi, A., Apong, R., Azizan, M., De Silva, L., & Yassin, H. (2024). Generative AI and future education: a review, theoretical validation, and authors’ perspective on challenges and solutions. PeerJ Computer Science, 10. https://doi.org/10.7717/peerj-cs.2105.

Ng, D., Chan, E., & Lo, C. (2025). Opportunities, Challenges and School Strategies for Integrating Generative AI in Education. Computers and Education: Artificial Intelligence. https://doi.org/10.1016/j.caeai.2025.100373

Nguyen, A., Ngo, H. N., Hong, Y. idr. (2023). Ethical principles for artificial intelligence in education. Education and Information Technologies, 28, 4221–4241. https://doi.org/10.1007/s10639-022-11316-w

Nyaaba, M., Wright, A., & Choi, G. (2024). Generative AI and Digital Neocolonialism in Global Education: Towards an Equitable Framework. ArXiv, abs/2406.02966. https://doi.org/10.48550/arXiv.2406.02966

OECD (2021). OECD Digital Education Outlook 2021: Pushing the Frontiers with AI, Blockchain and Robots. OECD Publishing. Pridobljeno iz: https://doi.org/10.1787/589b283f-endigital-education-outlook.oecd.org+1Amazon+1

OECD. (2023a). OECD Digital Education Outlook 2023. Paris: OECD Publishing. Pridobljeno iz: https://www.oecd.org/en/publications/oecd-digital-education-outlook-2023_c74f03de-en.html

OECD. (2023b). Generative AI in the classroom: From hype to reality? OECD Education Policy Papers, No. 127. Pridobljeno iz: https://one.oecd.org/document/EDU/EDPC(2023)11/en/pdf

Pesek, I. & Krašna, M. (2022). Vloga umetne inteligence v izobraževanju in za izobraževanje. V J. Bregant, B. Aberšek & B. Borstner (ur.), Sodobne perspektive družbe: umetna inteligenca na stičišču znanosti (str. 263–285). Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. https://doi.org/10.18690/um.ff.11.2022.13

Praček, A. in Vehovar, V. (2024). Umetna inteligenca v Sloveniji 2024: uporaba in stališča. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Pridobljeno iz: https://www.uni-lj.si/assets/Kabinet/A-Novice/2024-12-19-raziskava-UI/Besedilo-raziskave-Umetna-inteligenca-v-Sloveniji-uporaba-in-stalisca.pdf

Semrl, N., Feigl, S., Taumberger, N., Bracic, T., Fluhr, H., Blockeel, C. in Kollmann, M. (2023). Ai language models in human reproduction research: Exploring chatgpt’s potential to assist academic writing. Human Reproduction, 38(12), 2281–2288. https://doi.org/10.1093/humrep/dead207

Tang, K.-Y., Chang, C.-Y., & Hwang, G.-J. (2021). Trends in artificial intelligence-supported e-learning: A systematic review and co-citation network analysis (1998–2019). Interactive Learning Environments, 29(5), 747–765. https://doi.org/10.1080/10494820.2021.1875001

UK Government. (2023). A pro-innovation approach to AI regulation (White Paper). Department for Science, Innovation and Technology. https://www.gov.uk/government/publications/ai-regulation-a-pro-innovation-approach/white-paper#ministerial-foreword

UNESCO. (2022). K-12 AI curricula: A mapping of government-endorsed AI curricula. United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization. https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000382067

UNESCO. (2023). Guidance for generative AI in education and research. UNESCO. https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000386693

Vičič Krabonja, M., Kustec, S., Skrbinjek, V., Aberšek, B. & Flogie, A. (2024). Innovative professional learning communities and sustainable education practices through digital transformation. Sustainability, 16(14), 16146250, 1–19. https://doi.org/10.3390/su16146250

Vidal, Q., Vincent-Lancrin, S., & Yun, H. (2023). OECD Digital Education Outlook 2023. Paris: OECD Publishing. Pridobljeno iz: https://www.oecd.org/en/publications/oecd-digital-education-outlook-2023_c74f03de-en.html

Wang, S., Wang, F., Zhu, Z., Wang, J., Tran, T., & Deng, Y. (2024). Artificial intelligence in education: A systematic literature review. Expert Systems with Applications, 213, 119088. https://doi.org/10.1016/j.eswa.2024.124167

Zawacki-Richter, O., Marín, V. I., Bond, M., & Gouverneur, F. (2019). Systematic review of research on artificial intelligence applications in higher education – where are the educators? International Journal of Educational Technology in Higher Education, 16, 39. https://doi.org/10.1186/s41239-019-0171-0

Zhai, C., Wibowo, S. in Li, L. D. (2024). The effects of over-reliance on AI dialogue systems on students' cognitive abilities: A systematic review. Smart Learning Environments, 11, 28. https://doi.org/10.1186/s40561-024-00316-7

Zhai, X., Chu, X., Chai, C. S., Jong, M. S. Y., Istenič, A., & Lim, C. P. (2021). A review of artificial intelligence (AI) in education from 2010 to 2020. Complex, 2021, 8812927. https://doi.org/10.1155/2021/8812542

Žerovnik, A., & Zapušek, M. (2024). Uporaba generativne umetne inteligence v izobraževanju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Pridobljeno s https://zalozba.pef.uni-lj.si/index.php/zalozba/catalog/book/226

Izdano

14.05.2025

Podrobnosti o monografski publikaciji

THEMA Subject Codes (93)

J, JN

ISBN-13 (15)

978-961-286-977-9

COBISS.SI ID (00)

Date of first publication (11)

14.05.2025

Kako citirati

Generativna umetna inteligenca v izobraževanju: Analiza stanja v primarnem, sekundarnem in terciarnem izobraževanju. (2025). Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. https://doi.org/10.18690/um.pef.1.2025