Vedenje opazovalcev pri medvrstniškem nasilju v povezavi z njihovo moralno nezavzetostjo

V prispevku prikazujemo različna vedenja učencev 8. in 9. razreda ob opazovanju medvrstniškega nasilja na splošno in glede na spol ter povezanost teh vrst vedenja z moralno nezavzetostjo. Podatki so bili zbrani s pomočjo samoporočanja in vrstniških nominacij pri treh zaporednih merjenjih. Pri samoporočanju učencev sta med šolskim letom zaznana porast aktivnega spodbujanja nasilja in upad zagovarjanja žrtve. Rezultati vrstniških nominacij so pokazali, da je v razredih v povprečju od osem do devet odstotkov učencev, ki aktivno spodbujajo nasilje, od sedem do osem odstotkov tistih, ki ga pasivno spodbujajo, od devet do deset odstotkov učencev zagovarja  žrtev in od deset do enajst odstotkov jih medvrstniško nasilje ignorira. Pri ugotavljanju razlik med spoloma smo pri samoporočanju pri vseh merjenjih ugotovili, da so fantje pomembno pogosteje aktivno in pasivno spodbujali ter ignorirali medvrstniško nasilje, dekleta pa pomembno pogosteje zagovarjala žrtve. Glede na vrstniške nominacije so fantje pomembno pogosteje aktivno in pasivno spodbujali medvrstniško nasilje, dekleta pa zagovarjala žrtve in ignorirala nasilje. Nadalje sta se pokazali pomembna pozitivna povezanost moralne nezavzetosti z aktivnim in pasivnim spodbujanjem medvrstniškega nasilja ter ignoriranjem in pomembna negativna povezanost z zagovarjanjem žrtev. Smeri teh povezanosti so bile enake ne glede na način zbiranja podatkov, vendar močnejše pri samoporočanju.