Vetrne turbine

Avtorji

lgnacijo Biluš
Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
https://orcid.org/0000-0002-7071-9331
Luka Kevorkijan
Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
https://orcid.org/0009-0005-9719-882X
Luka Lešnik
Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
DOI: https://doi.org/10.18690/um.fs.6.2025

Ključne besede:

obnovljivi viri energije, veter, vetrna turbina, dinamika toka, vpliv na okolje

Kratka vsebina

Publikacija obravnava vetrne turbine. V prvem, uvodnem poglavju so podane temeljne značilnosti oskrbe z energijo v Sloveniji in potencial za izkoriščanje obnovljivih virov s poudarkom na energiji vetra. Temu sledi poglavje o vetru v katerem je pojasnjen nastanek vetrov, značilnosti vetrov s porazdelitvijo hitrosti, vplivom reliefa in turbulence na energijo vetra. V poglavju je predstavljena metodologija za ocenjevanje razpoložljivosti vetrov in možnosti pridobivanja energije. V tretjem poglavju je podana matematična formulacija dinamike toka v konvencionalnih vetrnih turbinah s horizontalno osjo. Predstavljene so metode s katerimi je možno ovrednotiti učinkovitost energijske izmenjave in temeljni postopki za oblikovanje lopatic vetrnih turbin. V četrtem poglavju je predstavljen okoljski vidik umestitve vetrnih turbin v naravo. Obravnavan je vpliv vetrnih turbin na živali, degradacija pokrajine zaradi vizualnega vpliva in hrup, ki ga povzročajo vetrne turbine. 

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

lgnacijo Biluš, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo

lgnacijo Biluš je predavatelj na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Njegovo delo je vezano na podrošje energetskega inženirstva in hidravličnih turbinskih strojev. Strokovno in pedagoško delo obsega teoretično in eksperimentalno preučevanje energetskih strojev, raziskovalno pa vključuje razvoj numeričnih modelov za simulacije enofaznih in večfaznih tokov rotacijskih turbo strojih s poudarkom na kavitaciji.

Maribor, Slovenija. E-pošta: ignacijo.bilus@um.si

Luka Kevorkijan, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo

Luka Kevorkijan je raziskovalec na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Mariboru. Trenutno je zaposlen kot raziskovalni asistent na Katedri za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo. Znotraj Laboratorija za turbinske stroje izvaja raziskave na področju večfaznih tokov, ki spada v širše raziskovalno področje dinamike tekočin v inženirskih hidravličnih sistemih, vključno s hidravličnimi turbinskimi stroji. Njegovo raziskovalno področje je ožje usmerjeno na napovedovanje erozije s pomočjo numeričnih simulacij toka s kavitacijo in delci. 

Maribor, Slovenija. E-pošta: luka.kevorkijan@um.si

Luka Lešnik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo

Luka Lešnik je asistent na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, kjer de la v sklopu Laboratorija za motorje z notranji zgorevanjem. Njegovo pedagoško delo je vezano na različne predmete v sklopu katedre za Energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo. Raziskovalno se ukvarja z eksperimentalnim in numeričnim modeliranje pojavov znotraj toplotnih strojev, kjer daje največji poudarek procesu vbrizgavanja sintetičnih in bio goriv ter napovedovanju kavitacije. 

Maribor, Slovenija. E-pošta: luka.lesnik@um.si

Literatura

[1] Statistični urad Republike Slovenije (SURS), elektronski vir:

https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/12860, dostop: 31. 5. 2024.

[2] Statistični urad Republike Slovenije (SURS), elektronski vir:

https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/12829, dostop: 31. 5. 2024.

[3] IEA (2021), Hydropower Special Market Report, elektronski vir: https://www.iea.org/reports/hydropower-special-market-report, dostop: 25. 2. 2025.

[4] Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije. Posodobljeni celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije, Ljubljana, december 2024.

[5] Republika Slovenija, elektronski vir: https://www.gov.si/teme/obnovljivi-viri-energije/, dostop: 6. 9. 2022.

[6] Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo. Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije, Strokovna podlaga za prenovo Akcijskega načrta za obnovljive vire energije (obdobje 2010–2020), Aquarius, Ljubljana, avgust 2015.

[7] J. Senegačnik, B. Drobnjak, Obča geografija za 1. letnik gimnazij, Modrijan založba, Gorenja vas, 2002.

[8] R. Gasch, J. Twele, Wind Power Plants: Fundamentals, Design, Construction and Operation, 2. izd., Springer, Berlin, 2012.

[9] T. Burton, D. Sharpe, N. Jenkins, E. Bossanyi, Wind Energy Handbook, Wiley, Chichester, 2001.

[10] IEC 61400-1, Wind turbines – Part 1: Design requirements, International Electrotechnical Comission, Ženeva, 2005.

[11] Wikipedia, elektronski vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Vetrna_elektrarna_Trtar-Krtolin; dostop: 29. 11. 2024.

[12] L. Škerget. Mehanika tekočin, Tehniška fakulteta v Mariboru, Maribor, 1994.

[13] Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Letališče Edvarda Rusjana Maribor:

https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/diagrams/wind/letalisce-er-maribor/, dostop: 29. 11. 2024.

[14] I. Biluš, Hidravlični turbinski stroji 1, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Maribor, 2020.

[15] C. G. Anderson. Wind turbines theory and practice. Cambridge University press, 2020.

[16] D. Bordjan, T. Jančar, T. Mihelič. Karta občutljivih območij za ptice za umeščanja vetrnih elektrarn v Sloveniji. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, 2012.

[17] Elektronski vir: https://encrypted-tbn0.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcQ0XQlSOabWs3p2n_BBBzIB37Ydf9iAJINT-w&s, dostop: 4. 12. 2024.

[18] Wind Farm BoP, elektronski vir: https://www.windfarmbop.com/wind-turbine-tower/, dostop: 4. 12. 2024.

[19] D. Denac. Študija aktivnosti bele štorklje (Ciconia ciconia) v Razdrtem z namenom izdelave strokovnega mnenja o potencialnem vplivu načrtovane vetrne elektrarne. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, 2010.

[20] U. S. Fish & Wildlife Service, elektronski vir: https://www.fws.gov/library/collections/threats-birds, dostop: 4. 12. 2024.

[21] J. F. Manwell, J. G. McGowan, A. L. Rogers. WIND ENERGY EXPLAINED Theory, Design and Application, Second Edition. John Wiley & Sons, 2009.

[22] G. Ivanov, S. Tomljenović, K. Čmelar, I. Grubišić, M. Marek. PRESENCE OF LARGE CARNIVORES IN THE IMPACT AREA OF WIND POWER PLANTS DURING OPERATION IN CROATIA. CWW, conference, 2023.

[23] SHINNESS wind farm limited elektronski vir: https://shinnesswindfarm.co.uk/wp-content/uploads/2024/01/Figure-5.2-Zone-of-Theoretical-Visibility-ZTV-to-Blade-Tip-with-Viewpoint-Locations-uai-1032x734.webp, dostop: 4. 12. 2024.

[24] SHINNESS wind farm limited elektronski vir: https://shinnesswindfarm.co.uk/wp-content/uploads/2024/01/viewpoint-6.webp, dostop: 4. 12. 2024.

[25] T. Burton, D. Sharpe, N. Jenkins, E. Bossanyi. WIND ENERGY HANDBOOK. John Wiley & Sons, 2001.

Prenosi

E-knjiga (pdf)

Izdano

16.07.2025

Kategorije

Avtorske pravice (c) 2025 Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba

Licenca

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.

Podrobnosti o monografski publikaciji

THEMA Subject Codes (93)

TG

ISBN-13 (15)

978-961-299-011-4

COBISS.SI ID (00)

241028611

Date of first publication (11)

16.07.2025

Kako citirati

Biluš, lgnacijo, Kevorkijan, L., & Lešnik, L. (2025). Vetrne turbine. Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. https://doi.org/10.18690/um.fs.6.2025