Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju
Ključne besede:
družinska pismenost, zgodnja pismenost, bralna pismenost, dobre prakse, kurikularna področja, predšolska vzgojaKratka vsebina
Zbornik dobrih praks z naslovom Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju je nastal v okviru projekta (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta), ki sta ga izvajali Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru med letoma 2016 in 2017. V zborniku predstavljamo dobre prakse, ki so se izvajale v vrtcih, vključenih v projekt, ter tudi nekaj primerov iz drugih vrtcev. Predstavljene dobre prakse vključujejo vodene dejavnosti za otroke obeh starostnih obdobij ter njihove starše. V večini primerov gre za integracijo različnih kurikularnih področij. Poudarek je na primerih, ki so pri otrocih in starših povečali zanimanje za uporabo slikanic, za spodbujanje branja, poslušanja, pripovedovanja ter vključujejo različne priredbe in dramatizacije. Predstavljene so delavnice za starše in otroke ter posamezne igre, ki jih lahko starši uporabljajo za spodbujanje družinske pismenosti. Iz primerov dobrih praks je mogoče razbrati, na kakšen način razvijati družinsko pismenost in voditi dejavnosti, ki pripomorejo k spoznavanju novih pojmov, razvoju jezika, predopismenjevalnih veščin in bralne pismenosti v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju. Zbornik je namenjen vsem pedagoškim delavcem[1] v vrtcih in prvem triletju osnovne šole ter staršem, ki imajo otroke v tem razvojnem obdobju, saj združuje primere dobrih praks, ki jih lahko izvajamo z otroki v vrtcu/šoli in v domačem okolju.
[1] V zborniku uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.