Analiza študijskih programov za bodoče predmetne učitelje z vidika zastopanosti elementov bralne pismenosti

Namen prispevka je prikazati pomen analize študijskih programov, zlasti z vidika bralne pismenosti. V analizi je zajeto 27 pedagoških študijskih programov iz univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem. Podrobneje so pregledani študijski programi, po katerih se izobražujejo bodoči učitelji slovenskega jezika. Analiza za te študijske programe kaže, da je na prvi stopnji študijskih programov vključenih več vsebin, ciljev in kompetenc, povezanih z bralno pismenostjo, kot na drugi stopnji, to velja zlasti za Univerzo v Mariboru. Dokaj visoki deleži elementov bralne pismenosti v učnih načrtih so vključeni tudi v družboslovne študijske programe (npr. pedagogika, sociologija), manj pa v naravoslovne študijske programe (npr. tehnika, izobraževalna matematika in biologija). Analiza na ravni vseh programov nakazuje, da se kot osrednji gradnik bralne pismenosti kaže širjenje besedišča in strokovne terminologije. V vseh študijskih programih bodočih predmetnih učiteljev je treba sistematično in strukturirano vključevati vse gradnike bralne pismenosti, saj ti niso vključeni v zadostni meri.