Pozitivno modeliranje in opolnomočenje kot osrednja dejavnika uspešnega akademskega mentorstva

Mentorstvo v zadnjem času pridobiva na pomenu, saj igra ključno vlogo pri uresničevanju kariernih ciljev, zlasti v akademskem okolju. Skozi različne oblike mentoriranja v akademskem okolju tako mentor kot mentoriranec pridobivata dragocene izkušnje, ki lahko pomembno vplivajo na njuno profesionalno vlogo na določenem področju. Pri mentoriranju pa se lahko pojavijo številni izzivi, ki se razlikuje glede na vpliv prepletenih dejavnikov, kot so spol, empatija, komuniciranje in drugo. Pogosto zanemarimo, da je načrtovanje temelj vsakega uspešnega procesa, pri čemer je potrebno izpostaviti vse značajne ovire, ki bi se lahko pojavile, ter predlagati načine za njihovo razrešitev. V sodobni literaturi je vse bolj prisotno povezovanje mentorstva s pozitivnim modeliranjem in opolnomočenjem. V prispevku želimo raziskati, s katerimi ovirami se soočajo mentorji in mentoriranci v akademskem okolju, kako lahko pozitivno modeliranje prispeva k uspešnejšemu mentorskemu odnosu ter kakšno vlogo ima opolnomočenje pri tovrstnem sodelovanju. V poglavju Rezultati in diskusija bomo na podlagi ugotovitev različnih avtorjev podali predloge ukrepov za reševanje izzivov, ki lahko na podlagi pozitivnega modeliranja in opolnomočenja učinkovito pripomorejo k uspešnejšemu mentorskemu odnosu.