Srečko Kosovel v italijanskem jeziku in prostoru

Prispevek osvetljuje družbeno-zgodovinski kontekst, v katerem so nastajale poezije Srečka Kosovela in obravnava prevajanje Kosovelovih pesmi v italijanski jezik z vidika zgodovinskega razvoja, prevajalskih pristopov ter medkulturnega posredovanja. Posebej se osredotoča na obdobje po slovenski osamosvojitvi, in postavlja v ospredje štiri ključne posrednike (Milič, Brazzoduro, Betocchi, Obit), ki so prevedli najobsežnejše zbirke. S primerjalno analizo prevodov pesmi Ciklame in Slutnja, ki so bili objavljeni v obdobju, ko so se odnosi med narodoma pospešeno izboljševali, razkriva premike v leksiki, metrični strukturi, simbolnih konotacijah in pragmatičnih učinkih, ki vplivajo na recepcijo v italijanskem prostoru. Prispevek opozarja tudi na razmerje med prevajalskimi postopki in kulturnim spominom ter skuša razložiti, kako so družbeno-politične razmere vplivale na nastanek in na recepcijo prevodov na italijansko govorečem območju. Prevodi Kosovelove poezije tako niso le prenos besedila, temveč most med dvema kulturama, jezikoma in liternanima prostoroma.