Izzivi komuniciranja samooskrbe v času podnebnih in družbenih sprememb
Kratka vsebina
Pomen pojma »samooskrba« postaja v sodobnem času vse kompleksnejši, saj poleg ekonomskih vključuje tudi socialne, kulturne, okoljske in politične razsežnosti. Posledično se spreminja tudi način komuniciranja o samooskrbi, ki poleg tehničnega informiranja o individualni neodvisnosti zdaj vključuje tudi oblikovanje stališč, vedenjskih vzorcev in identitet. Pričujoči prispevek obravnava komuniciranje samooskrbe kot večplastnega diskurznega procesa in poudari pomen razumevanja teh praks za spodbujanje trajnostno usmerjene družbe. Pri analizi procesov komuniciranja imata pomembno vlogo dva jezikoslovna pristopa, in sicer teorija okvirjanja in teorija govornih dejanj, s pomočjo katerih je komunikacijo mogoče vrednotiti in objektivneje analizirati. Prispevek želi tudi opozoriti na sodobno spoznanje, da je razumevanje komuniciranja samooskrbe ključno ne le za učinkovito širjenje informacij, temveč tudi za aktivno oblikovanje trajnostno naravnane družbe.