Oblikoslovne napake makedonskih govorcev in govork pri učenju slovenščine: analiza samostalnika in pridevnika

Prispevek se osredotoča na težave pri usvajanju slovenščine kot tujega jezika pri govorcih in govorkah makedonščine, pri čemer izpostavlja le izbrane oblikoslovne značilnosti samostalnika in pridevnika, kjer se kažejo razlike med jezikoma. Slovenščina in makedonščina sta sorodna jezika, ki pa se na jezikovnosistemski ravni precej razlikujeta, kar vpliva na proces učenja slovenščine in pogosto vodi do negativnega jezikovnega prenosa. Raziskava izhaja iz predpostavke, da materni jezik služi kot osnova za usvajanje novih jezikovnih struktur v tujem jeziku, pri čemer sistemske razlike med jezikoma zaradi negativnega jezikovnega prenosa vplivajo na pojavnost specifičnih napak. Med letoma 2019 in 2022 je bilo izvedeno jezikovno testiranje, v katerem je sodelovalo 53 študentov in študentk Univerze na Primorskem, ki so imeli znanje slovenščine na osnovni ravni. Test je bil osredotočen na preverjanje poznavanja izbranih slovničnih kategorij pri samostalniku in pridevniku. Rezultati raziskave so pokazali, da se največ napak pojavlja na področjih, kjer makedonščina nima ekvivalentnih struktur, kot so sklanjatve in podaljševanje osnove, sintetično stopnjevanje pridevnikov ter preglas za mehkimi soglasniki. Med najpogostejšimi napakami so bile neustrezne oblike pri (ne)podaljševanju osnove (npr. prostorja, sirjom, pulovere), raba zvalniških oblik (npr. profesorice) ter nepravilno stopnjevanje pridevnikov (npr. najvisoka). Raziskava ponuja vpogled v najpogostejše napake makedonskih govork in govorcev pri učenju slovenščine kot tujega jezika.