Drugačenje v otroški in mladinski literarni vedi

Sodobna otroška in mladinska književnost pogosto tematizira različne oblike oviranosti ter nevečinske identitete in osebne okoliščine. Obenem so te teme in literarne osebe posebej v literarni vedi in kritiki še vedno označene za »drugačne« oziroma »problemske« (ali celo »tabu«), to pa so oznake, ki vzpostavljajo in utrjujejo razmerja moči med družbeno normo in vsem, kar od nje odstopa, ter krepijo (nezavedne) predsodke in stereotipne predstave, da je vse, kar ni v skladu z večinskim razumevanjem sveta, nekako nenormalno oziroma potrebuje strpnost ali sočutje večinske populacije. Prispevek ugotovitve o praktični rabi teh oznak umesti v družboslovno teorijo, posebej koncepte performativnosti (Austin, Butler), orientalizma (Said) in epistemološkega nasilja (Spivak). Zavzema se za (po eni strani) vsebinsko natančnejši in (po drugi strani) jezikovno občutljivejši pristop k poimenovanju in predstavljanju raznolikih tem, identitet in osebnih okoliščin, zato je do navedenih izrazov kritičen, tudi kadar so uporabljeni z dobrimi in (biblio)pedagoško optimističnimi nameni.