Slovar Gornjega Senika : A-L

Avtorica v uvodnem delu monografije Slovar Gornjega Senika A–L predstavlja jezikoslovne značilnosti slovenskega govora na Gornjem Seniku, določa mesto gornjeseniškega govora v panonski narečni skupini in opisuje zgradbo narečnega slovarja. Slovar se uvršča med slovenske narečne slovarje in je dragocen prispevek k slovenski dialektologiji. Porabske govore, predvsem glasoslovje, so raziskovali številni slovenski dialektologi, v pričujočem delu pa je ob glasoslovju predstavljeno tudi oblikoslovje, v slovarskem delu pa bogato besedje govora Gornjega Senika. V Slovarju Gornjega Senika narečni iztočnici sledijo fonetični zapis v prvi in drugi slovarski obliki, besednovrstna oznaka, pomenska razlaga v knjižni slovenščini, ki je podkrepljena s fonetično zapisanim ponazarjevalnim gradivom ter pomen v madžarskem in nemškem jeziku. V slovarju so ob občih imenih zajeta tudi lastna imena, predvsem hišna in ledinska imena, tj. dragocen in zanimiv del narečnega besedja, ki ga je treba obvarovati pred pozabo. V slovarju zasledimo bogato terminološko gradivo predvsem s področja kmetijstva in obrti. Avtorica navaja tudi frazeme, ki kažejo na prepletanje jezikov (slovenskega, madžarskega, nemškega) in tesno sožitje različnih narodov ob tromeji. Številni med njimi so dobesedni prevodi iz madžarščine ali nemščine, najdemo pa tudi take, ki se popolnoma ujemajo s frazemom v knjižni slovenščini.