Jezikovne strukture v pesniškem opusu avstrijske pesnice Christine Lavant
Kratka vsebina
Monografija predstavlja izjemno pomemben prispevek k sodobnem razumevanju jezika kot naravnega sistema v kontekstu njegove najbolj dovršene umetniške oblike – literarnem jeziku. Osrednja tema je povezanost značilnega sloga pesnice Christine Lavant z njenim duhovnim in fizičnim življenjem. Predstavljen je jezik, kot ga piše in oblikuje življenje, kar kaže na to, da je knjiga teoretsko naslonjena na spoznavno jezikoslovje. Avtor knjige razlaga jezikovni svet Christine Lavant, njeno tavanje med knjižno normo in narečno govorico. Križmanovo delo je izvrstna analiza jezika Lavantove, ki mu vse komponente jezikovnega sistema in součinkovanje med vsemi vrstami vedenj ne ostane prikrito. Križmanova raziskava pesniškega opusa avstrijske pesnice Christine Lavant je izvirno znanstveno delo, študija njenega jezika, ki je na Slovenskem še nismo imeli. Avtor je zajel jezikoslovje in stilistiko. Ves obsežni jezikoslovni vidik je avtor pripravil za objavo v monografiji. Gre za besedoslovje in skladnjo, ki tvorita posebno slogovno zgradbo pesmi ter pesničine korespondence. Obdelane so za pesnico značilne besedne vrste in za pesnico značilne razgibane skladenjske strukture z bogatim slogovnim obeležjem. Ker gre za avtorico, ki je govorila samo narečje, je izredno zanimivo njeno besedišče v pesmih in v korespondenci, kjer gre za nemški standardni jezik. Vpliv narečja pa je viden na leksikalni, skladenjski in glasoslovni ravni. Križman prepričljivo izpostavi dejstvo, da pomeni vsako jezikovno sporočanje nenehno součinkovanje materialnega in duhovnega okolja tvorca besedila, posebnosti njegovega individualnega in v socialno okolje vpetega življenja, obeleženega z izročilom, kulturo, osebnostjo. S posegom na področje kognitivizma in spoznanjem, da sta psiholingvistika in sociolingvistika važni in poleg drugih najbolj povezani znanstveni področji pri preučevanju jezika, je knjiga pomemben filološki prispevek, ki utira pot sodobnim multidisciplinarnim jezikoslovnim, posebej slogovnim raziskavam današnjega časa. Gre za raziskave, ki so zelo potrebne pri študiju nemškega in slovenskega jezika. Zlasti so zanimivi mnogi leksikalni, fonetični in semantični detajli, kjer se vidijo razlike med idiolektom, med regionalnimi in standardnimi variantami nemščine. Vse to lahko teoretično in praktično primerjamo tudi s slovenščino. Kontrastivnost je odlika monografije.