Gluhi in naglušni učenci v integraciji/inkluziji

Majda Schmidt (Slovenija, 1955) univ. dipl. soc. pedagoginja. Študirala je na Defektološki fakulteti v Zagrebu, Hrvatska. Od leta 1978 do 1991 je delala na različnih področjih defektološkega dela z otroki s posebnimi potrebami. Na oddelku za defektologijo Pedagoške fakultete UL je leta 1995 magistrirala, leta 1997 pa doktorirala s temo Strukturalna analiza integriranih učencev v redni osnovni šoli, učencev šole s prilagojenim programom in učencev osnovne šole. Od leta 2003 je izredna profesorica za specialno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru.

Branka Čagran (Slovenija, 1961) univ. dipl. pedagoginja. Na oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete UL je 1989 magistrirala, leta 1992 pa doktorirala s temo Raziskovalno razvijanje sodobnejših oblik načrtovanja, posredovanja, izvrševanja in preverjanja domačih nalog v osnovni šoli. Je izredna profesorica za metodologijo pedagoškega raziskovanja na Pedagoški fakulteti v Mariboru.

Raziskovalno delo obeh avtoric je usmerjeno v proučevanje vzgojno-izobraževalne integracije oz. inkluzije otrok s posebnimi potrebami. Iz tega področja je bila izdana znanstvena monografija (Socialna integracija otrok s posebnimi potrebami v osnovno šolo, Pedagoška fakulteta Maribor, 2001) ter številni izvirni znanstveni članki doma in v tujini (Educational integration of hearing impaired children into primary regular school: project evaluation, 2002; Raziskovalno spremljanje otrok s posebnimi potrebami v procesu integracije, 2002; Formativna evalvacija projekta integracije otrok z motnjo sluha v osnovni šoli z vidika socialne integracije, 2002; Prikaz ocene kognitivnega in socialno-emocionalnega funkcioniranja učencev z motnjo sluha, 2004; Razredna klima v inkluzivnem razredu, 2005). Obe avtorici s svojimi prispevki aktivno sodelujeta na znanstvenih posvetih doma in v tujini. Njuna razvojno-raziskovalna pozornost pa je danes namenjena nacionalnim šolskim projektom ter projektom, ki jih podpira Evropska unija.

Predloženo delo je pionirsko v našem šolskem prostoru. Pohvalno je, da se avtorici na osnovi dobre razgledanosti po problematiki integracije/inkluzije nista zadovoljili samo s spoznanji tujih avtorjev, ki so svoja raziskovanja opravili v tujem kulturnem in šolskem prostoru, temveč sta smelo poskušali evalvacijo empirično preveriti v naših razmerah.Kljub vsem težavam sta svoje delo odlično opravili in prikazali primerno kritičnost do lastnih rezultatov in njihove veljavnosti