Hišna imena v Žireh

Izr. prof., dr. Marija Stanonik, znanstvena svétnica Slovenistka in etnologinja, od l. 1974 zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU v Ljubljani. Med drugim zasnovala in ureja knjižno zbirko Glasovi, v kateri je doslej v 30 knjigah izšlo 9722 slovenskih folklornih pripovedi. Sama jih je izdala v zbirkah: V deveti deželi (1995), »Slovenijo je Bog nazadnje ustvaril« / »God created Slovenia last« (1999), Bela Ljubljana (2001), Slovenske povedke / iz 20. stoletja (2003), Nekoč je bilo jezero (2005). Od leta 1995 predava slovstveno folkloristiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in od l. 1998 na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Njena temeljna dela s tega področja so: Slovstvena folklora v domačem okolju (1990, 19932); Slovenska slovstvena folklora (1999); Teoretični oris slovstvene folklore (2001), Slovstvena folkloristika med jezikoslovjem in literarno vedo (2004). V prizadevanju za osamosvajanje in razvoj vede in povezavo s strokovnim podmladkom je leta 2002 začela izdajati strokovno glasilo Slovstvena folkloristika. Monografi ja Od setve do žetve (1999) je zasnovana primerjalno in empirično obravnava svetopisemske motive v slovenski slovstveni folklori.

Sad postopne večstranske obdelave Žirov (njenega rojstnega kraja) so antologija Žiri in Žirovci v slovenski literaturi (1997) in monografi je: Promet na Žirovskem (1987), Čebela – žlahtna spremljevalka slovenske kulture (1995), Štiri matere – ena ljubezen (1997), Dobračeva gorì! (2002), Ostanite zvesti pevski kulturi Žirov (2004). Leta 1997 je izšla njena pesniška zbirka Raztrgane korenine. Monografija prinaša mnogo novega s teoretičnega, vsebinskega (zlasti gradivno-podatkovnega) in metodološkega vidika. Zelo dragocen je interdisciplinarni pristop, ki ga omogoča avtoričina široka strokovna profi liranost. Čeprav sta sistemizacija in razlaga gradiva večinoma sinhroni, je tudi v primeru nezadostnosti oz. nedokončnosti razlage oboje še vedno zanesljiva vmesna stopnja h končni razlagi, saj je s podatkovno širino dana trdna podlaga za nadaljnjo analizo in morda za drugačno (npr. etimološko ali zgodovinsko) interpretacijo. Avtorica strokovno pošteno opozarja tudi na mejo med absolutno in relativno zanesljivostjo podatkov oz. na mejo med zanesljivimi ugotovitvami in domnevami. Termini so hkrati dovolj pojasnjeni in medsebojno razmejeni, da bo delo razumljivo tudi preprostejšim bralcem. Monografi ja z navedenimi podatki in z njihovo interpretacijo, zlasti tisto, ki jo strnjeno povzema zaključno poglavje Preteklost Žirov v luči hišnih imen, odstira zelo jasno podobo preteklosti, do katere bi težko vodila druga, enako zanesljiva pot.