Besedilne značilnosti javne govorjene besede: na gradivu sej mariborskega Mestnega sveta

Mira Krajnc, Lenart, roj. 27. 04. 1973 v Slovenj Gradcu, je leta 1998 z zagovorom diplomske naloge Besedje v Vuzeniškem govoru končala dodiplomski študij na mariborski Pedagoški fakulteti in si pridobila naziv profesorica slovenskega jezika s književnostjo in nemškega jezika s književnostjo. Istega leta se je vpisala na podiplomski študij slovenskega jezika s stilistiko na ljubljanski Filozofski fakulteti. Leta 2004 je uspešno zagovarjala magistrsko delo Besediloslovne značilnosti pokrajinskega pogovornega jezika (Na gradivu mariborščine), ki je nastalo pod mentorskim vodstvo red. prof. dr. Ade Vidovič Muha in somentorstvom zasl. prof. dr. Zinke Zorko, izr. čl. SAZU. Med letoma 1996 in 1998 je bila zaposlila na Osnovni šoli Šentjanž pri Dravogradu in na Srednji strojni in kovinarski šoli Ravne. Od decembra 1998 je zaposlena kot asistentka za slovenski jezik na mariborski Pedagoški fakulteti na Oddelku za slovanske jezike in književnosti. V obdobju od 1998 do 2005 je objavila samostojni znanstveni sestavek v monografiji, samostojni strokovni sestavek v monografiji in tri izvirne znanstvene članke: Začetniki oziroma sredstva za vzpostavljanje in ohranjanje stika v komunikaciji. Jezikosl. zap.; Besedilnoskladenjske značilnosti javne govorjene besede. SR; Poskus oblikovanja meril za tvorbo učinkovitega javnega govorjenega političnega besedila. Monografija je celovit analitični prikaz javnega – pripravljenega in spontanega – govora. Teoretična izhodišča je avtorica razgrnila v uvodu, kjer se vidi njena primerna seznanjenost s sodobnimi zadevnimi pogledi na tujo besediloslovno (danes dejansko komaj še obvladljivo) problematiko in predvsem dosledno upoštevanje spoznanj o slovenščini v domači strokovni literaturi. Analitični del je avtorica izpeljala tako, da je ob zgledih, kakor jih je razvrstila po besedilotvornih ali skladenjskih značilnostih ter citatnih referencah o njih, kometirala ter sproti navedla svoje analitične ugotovitve in prispevke, v mnogočem originalne, tako da bodo – še posebej glede na sporočanjski namen govorcev in obliko besedil – gotovo referenčni. Celovito zamišljena analiza določenega tipa besedil je zajeta v prvi povsem besediloslovni monografiji pri nas. Način podajanja je živahen, gladek in brez motečega razpravnega učenjakarstva.