Izrazne skladenjske zgradbe v delih Antona Šerfa

Branislava Vičar je asistentka za slovenski jezik na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Diplomirala je leta 1999 iz slovenskega jezika s književnostjo in zgodovine na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Magistrirala je leta 2005 in za magistrsko nalogo prejela nagrado Slavističnega društva Slovenije. Njeno znanstveno-raziskovalno delo je vezano na proučevanje zgodovinskega razvoja slovenskega knjižnega jezika, zlasti na problematiko pokrajinskih knjižnojezikovnih različic in njihove avtonomnosti. Aktivno sodeluje pri različnih projektih in tekmovanjih iz slovenskega jezika in književnosti. Monografija obravnava skladenjske strukture Šerfovega knjižnega jezika, predvsem njihov vezniški inventar in predložne zveze. Elemente skladenjskih povezovalnih in junkcijskih odnosov natančno analizira kot samosvoje morfemske pojavitve, ki imajo zelo členjene polifunkcijske stavčne vloge ter raznovrstne in posebne pomenske sestavine in vrednosti. Ob pomoči primerjalne metode so pri njih bili ugotovljeni dokaj verno zgledovanje pri Dajnkovem jeziku, v precejšnjem obsegu pa tudi jezikovne interference narečja in (tedanjega) nemškega knjižnega jezika. Pri tem Šerfov avtorsko diferenciran izbor doseže celo stilistične odtenke. Raziskava predstavlja izvirno analizo skladenjskih prvin za starejša obdobja razvoja slovenskega knjižnega jezika, ki je posebej dragocena zato, ker se loteva doslej relativno spregledane teme pokrajinskih knjižnojezikovnih različic in dokazuje njihovo avtonomnost v obliki povsem suverenega standardnega jezikovnega sestava.