Slovenščina in madžarščina v stiku: sociolingvistične in kontrastivne študije

Omenjena monografija vsebuje jezikoslovne prispevke, ki znanstveno tehtno obravnavajo primanjkljaje dvojezičnih govorcev. Gre za geografsko področje Madžarske, kjer živijo prebivalci z madžarščino ali slovenščino kot materinščino (enega ali obeh staršev). Slovenščina je na tem področju deloma uporabljana v vrtcih in v osnovnih šolah ali pa je sicer drugi ali prvi komunikacijski jezik v različnih socialnih položajih. Pri tem gre za prebivalce, ki uporabljajo slovenščino kot komunikacijski jezik in kažejo dvojezičnost v različnih vrstah ter stopnjah diglosije. Vključeni so tudi prebivalci, ki jim slovenščina ni materinščina in bi morali v različnih socialnih položajih uporabljati slovenščino zaradi kulturnih, socialnih in praktično sporazumevalnih vidikov. Avtorica ugotavlja s protistavno analizo, da je slovenščina v diglosiji že zaradi težav, ki izvirajo iz dejstva, da gre za dva genetsko in tipološko zelo različna jezika. Vzroke za okrnjenost slovenskega jezika vidi avtorica tudi v tem, da je imel ta jezik do nedavnega neustrezen pravni status. Zaradi tega in zaradi zgoraj navedenih jezikoslovnih vzrokov je situacija v predelu, kjer je avtorica opravljala raziskave, takšna, da večinsko prebivalstvo slovenskega jezika niti pasivno ne zna. Manjkajoče jezikovnopolitične, šolske in kulturne pobude so povzročile, da je slovenščina doživljala funkcijsko in strukturno izgubljanje. Avtorica ugotavlja, da sta na avtohtonem prostoru, kjer je bila slovenščina mnogim prebivalcem materinščina, šele od ustave iz leta 1990 oba jezika pravno izenačena. Šibitev komunikacije v slovenščini in neučinkovita jezikovna vzgoja pa potiskata slovenščino v drugorazredno sporazumevalno sredstvo. V monografiji so obdelane kontrastivno med slovenščino in madžarščino tudi slovniške kategorije (klasifikacija besed, posesivnost, partitivnost, kongruenca v obeh jezikih). Zlasti so dragoceni prikazi protistavne vezljivosti slovenskih in madžarskih glagolov, izražanje moderacije, prevajanje slovenske brezekvivalentne leksike. To zahteva komentiranje, transliteracijo, iskanje analogij v ciljnem jeziku, zlasti kalkiranje in adaptacijo. Obstajajo pa še drugi pojavi analogij v ciljnem jeziku. Posebno je osvetljen slovniški pojav za označevanje ženskega spola v madžarščini in slovenščini. Zanimivo in dragoceno je v monografiji tudi poglavje Slovenski pravopis v protistavi z madžarskim. Vpogled v razlike pravopisnih načel in v pravila obeh jezikov širi obzorje na področju kontrastivnosti. Teoretični del monografije širi jezikoslovno znanje tudi v vsaki materinščini. Zaradi neposredne geografske in zgodovinske, zato tudi jezikovne, gospodarske in kulturne stičnosti med Slovenijo in Madžarsko je monografija odličen prispevek k boljšemu poznavanju obeh narodov. To je prvi pogoj za bolj poglobljene medsebojne odnose, s tem pa tudi za odnose v tem geografskem prostoru in v Združeni Evropi. Zlasti pa je monografija dragocena za slovenistiko in hungaristiko. Veča pa tudi poznavanje tujih jezikov nasploh, in to na praktično sporazumevalnem, znanstvenem in kulturnem področju. To omogoča v jezikoslovnih znanostih nova kontrastiranja.