Der Text als existenziale Kategorie: expliziert am Beispiel der Textsorte "autobiographisches Notat"

Monografija predstavlja jezikovnoslogovne, tekstološke in jezikovnofilozofske podstave mejne besedilne vrste avtobiografski notat. Podlaga raziskave so dnevniški zapisi Ernsta Jüngerja, Gottfrieda Benna, Sándorja Máraija in Edvarda Kocbeka. Raziskava se osredinja na fenomenološko-strukturalistične jezikoslovne analize, ki zajemajo uvodne teoretične osnove s pomembnimi prikazi literature, vrednotenja le-te in možnih aplikacij. Utemeljen je poseben poudarek na analizi in spoznavno-jezikoslovnem razumevanju kategorije metafore, in sicer ne zgolj kot jezikoslovne prvine, ampak kot kognitivne kategorije. Gre za besedilnovrstno opredelitev avtobiografskega notata s podvrstama moderni dnevnik in formalno manj natačno določenim proznim fragmentom avtobiografske narave. Teoretična nadgradnja oblikuje teorijo besedila kot eksistenčne kategorije oz. vzpostavlja povezavo med področji jezikovne stilistike (umeščene v kognitivno lingvistiko), besediloslovja, kognitivistike in kibernetike drugega reda, in sicer v okviru širše pojmovane filozofije jezika. V enačbah opazovanje = življenje in avtobiografski notat = dokumentiranje življenja se avtobiografski notat kaže kot eksistenčna kategorija, t. i. odprta forma mišljenja oz. ubesedovanja pa je osnovni besedilotvorni princip obravnavane besedilne vrste. V tem okviru uvaja avtorica pojem autopoiesis (samooblikovanje oz. samostvaritev) kot ključni pojem, ki predstavlja vez med kognitivno-lingvističnim in jezikovnofilozofskim oz. kibernetičnim vidikom raziskave. Jezikovnoslogovno je v ospredju razmerje med mišljenjem, jezikom in življenjem, in sicer predstavljeno s kibernetičnega in kognitivističnega vidika, kar daje nove osnove za jezikovnoteoretične vidike in vpoglede v praktične pojave jezikovnih struktur v pragmatičnih, polliterarnih in literarnih besedilih ter omogoča nove poglede na stilistiko. Gre za pomembne ugotovitve v stilističnih raziskavah literarnih in polliterarnih besedil. Koncept, analize in sklepi ob snovi, ki jo je zajela Fabčičeva raziskava, so v veliki meri novost v svetu, še zlasti pa pri nas.