Herbartistična pedagogika na Slovenskem: (1869-1914)

Ne glede na to, ali je Herbartova psihologija resnično mehanicistična, je mogoče kot misel, ki daje njegovi pedagogiki osnovni ton, razumeti stavek iz leta 1830 objavljene Kratke enciklopedije filozofije, kjer v poglavju O umetnosti vzgoje pravi: "Vzgojitelj ne more ustvariti ali preustvariti človeka; lahko pa odvrne nekatere nevarnosti in se vzdrži zlorabe, in to naj se od njega zahteva." Monografija o herbartistični pedagogiki na Slovenskem se vsebinsko in kronološko navezuje na raziskavo, ki je lani izšla pri založbi Educa /Edvard Protner: Pedagogika in izobraževanje učiteljev (1919?1941), Nova Gorica: Educa, 2000/. Tam je avtor raziskoval soodvisnost med razvojem pedagoške teorije in izobraževanjem učiteljev med obema vojnama in ugotovil, da medvojnega stanja na tem področju ni mogoče docela razumeti, ne da bi poznali pedagoške teoretske usmeritve in temelje izobraževanja učiteljev v času pred prvo svetovno vojno, ki jih je tudi na Slovenskem v veliki meri označeval močan vpliv herbartizma in podoba šole, vzgoje ter pouka, ki se je razvila znotraj tega gibanja. V tem smislu avtor v monografiji o herbartizmu razširja svoje raziskovanje zgodovine pedagoške misli in izobraževanja učiteljev na časovno obdobje med zakonom o osnovni šoli (1869) in razpadom Avstroogrske (1914). Avtor obravnava in osvetljuje obdobje, ki je bilo doslej v domačem pedagoškem zgodovinopisju slabo raziskano. Z raziskovanjem najvplivnejših pedagoških smeri na Slovenskem po letu 1869 avtor kronološko nadaljuje prikaz razvoja šolstva in pedagogike tam, kjer ga je Vlado Schmidt v temeljnem viru s tega področja (Vlado Schmidt: Zgodovina pedagogike in šolstva na Slovenskem, Ljubljana: Delavska enotnost, 1988) zaključil. Protnerjevo monografijo lahko uvrstimo med osnovno literaturo slovenskega pedagoškega zgodovinopisja, kjer po Schmidtu pravzaprav ni veliko pokazati. Monografija je pomemben prispevek k razvoju pedagoške znanstvene misli na Slovenskem in ima tudi širši kulturni pomen, saj osvetljuje teoretske koncepte, ki so odločujoče vplivali na razvoj slovenskega šolstva in s tem na razvoj naše kulture in naroda kot celote.