Haloško narečje in druge diaktološke študije

Slovenski jezik je med vsemi slovanskimi narečno najbolj razčlenjen. Raziskovanje slovenskih narečij se začenja v prvi polovici 19. stoletja, in sicer z ruskimi strokovnjaki. Največji slovenski dialektologi: Fran Ramovš, Tine Logar in Jakob Rigler so v 20. stoletju položili dialektologiji znanstvene temelje, izdelali dva narečna zemljevida in izdali nekaj znanstvenih del s področja dialektologije. Zunaj posebnega znanstvenega zanimanja so ostala severovzhodna slovenska narečja. V panonski narečni skupini je ostalo skorajda neobdelano haloško narečje, slabo je bilo obdelano narečje v Porabju na Madžarskem, neobdelano narečje v Radgonskem kotu v Avstriji. Monografsko je obdelanih premalo krajev tudi v štajerski narečni skupini in v prleščini. Za razvoj znanstvenega vedenja o teh narečjih je delo zelo potrebno in pomembno.