Dajnkov zbornik: referati s simpozija v Črešnjevcih

Referati z Dajnkovega simpozija so povsem izvirne razprave o Petru Dajnku kot predstavniku vzhodno-štajerskega razsvetljenstva in bistveno presegajo dosedanje vrednotenje Dajnkovega dela, saj mu odmerjajo značilnejši delež v razvoju slovenskega knjižnega jezika in odkrivajo nekatere njegove nove slovstvene in narodnoprebudne dosežke. Posamezni prispevki tako najprej približajo Dajnkovo dobo ter njene duhovno-zgodovinske tokove, ki so (z manjšo zamudo) vplivali tudi na celotno delo obravnavanega avtorja - zlasti evropska razsvetljenska miselnost in napredna prizadevanja tedanje avstrijske države. Kot kažejo drugi referati, se je novi čas odražal v Dajnkovem slovstvenem delu. Nekatere vsebinske novosti opazimo že v njegovih nabožnih besedilih; razsvetljenske ideje o osrečujočem altruizmu in življenjskem pragmatizmu, sicer še prepletene z verskovzgojnimi načeli, pa kot rdečo nit lahko razkrivamo v celotnem njegovem opusu.
Poseben vpliv v speciflčnih vzhodnoštajerskih pogojih je Dajnkova razsvetljenska prepričanost imela na njegov jezikovni nazor in knjižnojezikovno delo. O tem nas prepriča večina preostalih prispevkov, ki ohranjavajo Dajnkovo suvereno normiranje posebnega vzhodnoslovenskega knjižnega jezika na narečni osnovi, bogastvo posameznih jezikovnih ravnin v Dajnkovih besedilih in zlasti še njegovo besedje v vsej besedotvorni in pomenski raznolikosti. Te razprave ugotavljajo, tudi v primerjavi s sočasnim  osrednjeslovenskim knjižnim jezikom, Dajnkov avtonomen in samosvoj jezikovni sistem, ki je bil doslej vse premalo raziskan in cenjen.