Medjezikovni stiki v besedju iz pomenskega polja kmetija v slovenskogoriškem narečju
Kratka vsebina
Monografija Medjezikovni stiki v besedju iz pomenskega polja kmetija v slovenskogoriškem narečju avtorice Mihaele Koletnik je izvirno znanstveno delo, ki prinaša izsledke raziskave narečnega izraznega fonda v panonskem prostoru, kjer se je zaradi različnih zgodovinskih okoliščin ohranilo veliko arhaizmov. Avtorica osvetljuje medjezikovne stike, kot se odražajo v besedju slovenskogoriškega narečja panonske narečne skupine, dolga stoletja razvijajoče se na ozemlju, kjer se stikajo slovansko, germansko, romansko in madžarsko jezikovno področje. V znanstveni fonetični transkripciji zapisano narečno besedje, ki poimenuje kmečko hišo, prostore in opremo v njej, gospodarska poslopja in kmečko dvorišče, je bilo po Vprašalnici SLA (232 vprašanj) zbrano v dvanajstih raziskovalnih točkah. Zbrano narečno besedje je komentirano, analizirano glede na izvor, geolingvistično predstavljeno na 216 leksično-besedotvornih kartah ter primerjano z istovrstnim besedjem v sosednjem prekmurskem in prleškem narečju, analizirani pa sta tudi njegova dokumentiranost in semantika v starejših slovarjih in Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Avtorica ugotavlja, da je obravnavana panonska leksika dokaj pestra, pestrost zapisanih poimenovanj pa povečujeta še njihova izgovorna raznolikost ter tu in tam oblikovna neenotnost, a dovolj enotna za možnost izrisa posameznih arealov, ki jih tvorijo leksemi. Praslovanski besedni zaklad, ki predstavlja jedro panonske leksike, se je ohranil zlasti na tistih področjih, kjer je že praslovanščina ustvarila ustrezen besedni fond, dejavnost pa, ki jo ta fond označuje, se v stoletjih ni mnogo spremenila (kmečka opravila, kmečko orodje). Pri zunanji in notranji ureditvi človeškega bivališča pa jezik že ni bil več tako samostojen, kar je zaradi napredka v nastanitveni kulturi od praslovanskih časov pa do danes povsem razumljivo; ta sklop besedja tako izkazuje večji delež prevzetih besed, ki so se v narečje širile zlasti v zadnjih stoletjih. Prva slovenska monografija, ki obravnava tematiko medjezikovnih stikov, kot se odražajo v slovenskogoriškem besedju, je dragocen prispevek za slovensko dialektologijo, ki bo obogatil in dopolnil vedenje o slovenskem jeziku.