Zmogljiva integracija brez REST strežnika ali mikrostoritev na primeru Python-a in .NET

V današnjem času umetne inteligence in podatkovno vodenih odločitev ni več vprašanje ali, temveč, kako hitro lahko razvijalci vklopimo napredne funkcionalnosti v naše aplikacije. Python je nesporni kralj podatkovne znanosti in umetne inteligence – vendar mnogi razvijalci še vedno ustvarjamo poslovne aplikacije v C# in .Net. Prispevek demonstrira neposredno izvajanje Python kode znotraj .Net aplikacij, povezovanje z orodji, kot so: NumPy, Pandas, Matplotlib, TensorFlow, PyTorch, OpenCV, itd., uporabo virtualnih okolij, tesno integracijo z .Net tipi (tudi naprednimi, kot je Span). Prispevek je smiselno nadaljevanje mojih prispevkov iz OTS 2019 (Vue), 2022 (Blazor) in 2023 (Blazor Hybrid), vendar pa je vseeno zaključen prispevek, neodvisen od prejšnjih prispevkov in predznanja. Nadaljevanje pa je v smislu, da .Net okolje zopet nadgrajujemo in povezujemo z zunanjim svetom.