Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja

Na temeljnem topografskem načrtu je vpisan Pišak kot ime vzpetine pri Pišecah (TTN5), po pricevanju domacinov pa je Pišák poimenovanje vecjega obmocja 2 km južno od središca Pišec, gricevnatega grebena, kjer so bili nekoc vinogradi. Ker je za lokalno narecje znacilna asimilacija šc > š, npr. piše za ‘pišce’, šavje za ‘šcavje’(za informacije o ledinskem imenu in lokalnem govoru se zahvaljujem gospe Marjanci Ogorevc in gospodu Martinu Dušicu), je ocitno, da je Pišak prvotni *Pišcak. Podstava tega imena je najverjetneje ista kot v glagolu pišciti, izpricanem v Beli krajini v pomenu ‘cureti’, ali v hrv. pištati in cakavskem pišcat ‘brizgati’, vse iz psl. *pišcáti v istem pomenu. V cakavšcini je celo ohranjen apelativ pišcak v pomenu ‘izvir’ (M. Furlan v Bezlaj 1995: 42, s.v. pišciti). Za takšno motivacijo govori tudi okolišcina, da ima bližnja Vitna vas zaselek Pišak, kjer so trije mocnejši izviri (KLS 1976: 48). Krajevno ime Pišece je verjetno nastalo s konverzijo iz mestniške oblike vodnega in ledinskega imena *Pišcak, namrec (v) *Pišcace, podobno kot Jesenice (< *asenik), Lesce (< *lesk ali *leska), Žahenberc (< Žahenberk). Slovensko prebivalstvo je scasoma sprejelo nemško preglašeno obliko Pišece namesto domace Pišace (glede vpliva nemškega izgovora prim. Tacen < *Tesno, Torkar 2006: 173), tembolj še, ker je vodno in ledinsko oz. krajevno ime prevzel nemški fevdalec za poimenovanje gradu in s tem mocno povecal frekvenco rabe tega imena.