Od čutne izkušnje do javnega sporočila: vzgoja z umetnostjo kot orodje komunikacije podnebnih sprememb/krize

»Poskrbeti za svet« in »poskrbeti za otroke, mladostnike«, ki vstopajo v svet, danes povezujemo s trajnostnostnim razvojem, ki vključuje tako skrb za ohranitev zdravega okolja kot skrb za take oblike bivanja, ki vsem prebivalcem sveta omogočajo dostojno, smisla in upanja polno življenje. Eden izmed načinov, kako razvijati okoljsko odgovornost in hkrati učinkovito komunicirati podnebno krizo, je vzgoja z umetnostjo. Umetniške prakse posameznike ne le senzibilizirajo, temveč jih spodbujajo, da svoje poglede, občutja in etične presoje prevedejo v javno sporočilo – vizualno, zvočno ali performativno – ter tako komunicirajo s skupnostjo. Prispevek najprej oriše konceptualna izhodišča, ki podpirajo ta komunikacijski model vzgoje z umetnostjo, nato pa prek opisa primera predstavi didaktični pristop, razvit in izveden na treh šolah v interdisciplinarnem okolju. Pokažemo, kako vzgoja z umetnostjo deluje kot most med osebnim doživljajem in kolektivnim delovanjem ter krepi glas mladih v javni razpravi o podnebni krizi.