Pogledi na družbeno spremembo

Avtor problematizira sam pojem družbene sprememb, oprijema pa se tudi številnih vprašanj, ki so pestila filozofsko in družboslovno ter zahtevnejšo sociološko teorijo; razmišlja o pravilnostih, determiniranosti, linearnosti in zakonitostih vezanih na vprašanje družbene spremembe. V tej luči avtor ugotavlja, da je družbena sprememba stalnica človekovega življenja; da tempo in oblika sprememb v času in prostoru pomembno variirata; da je povsem brezupno poskušati fenomen družbene spremembe pojasniti v okviru enofaktorskih modelov; da vsaka družbena sprememba verjetno vsebuje ali ponovno vpeljuje element preteklosti; da je vsak fenomen lahko ob progresivnosti (v smislu določenih kvantifikatorjev) tudi regresiven. Ob tem avtor zagovarja tezo, da so v primeru, ko pride do legitimacije določenih kulturnih ciljev, poti za uresničenje teh ciljev relativno omejene; da v primeru, ko pride do procesov, ki vključujejo industrializacijo, urbanizacijo, ekonomsko rast, pride do sprememb, ki jih je do neke mere mogoče napovedati. Avtor ob tem opozarja, da slednjega ne gre razumeti v striktno determinističnem smislu. Vedno namreč obstoji možnost, da se vzpostavi drugačen sistem ciljev, resnic, ki v primeru, ko dobijo zadostno podporo, redefinirajo sicer vedno fluidno vsebino napredka in posledično potek, natančneje, smer družbenih sprememb. Avtor na tej osnovi sklepa o upravičenosti domneve, da je v prihodnosti, ob nadaljnjem ekonomskem razvoju oziroma ob krepitvi percepcije o ekonomski rasti kot poglavitnem družbenemu cilju, mogoče pričakovati nadaljevanje procesa (post)modernizacije – tako v smislu večje funkcijske diferenciacije in večje interdependence/interpenetracije družbenih tvorb, kot tudi v smislu nazorske pluralizacije, individualizacije in postmaterializma – ter posledično kulturno homogenizacijo v smislu »inkluzivnega razločevanja«, kjer so (bodo) posamezniki, vpeti v opisane tokove, enaki v sebi lastni svobodi in edinstveni v svoji različnosti.