Feminativi v slovenskem jeziku

Avtorji

Tjaša Markežič
Prva gimnazija Maribor
https://orcid.org/0000-0002-1369-5249
Irena Stramljič Breznik
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
https://orcid.org/0000-0002-7267-6507

Ključne besede:

besedotvorje, feminativ, izobčnoimenski feminativi, izlastno-imenski feminativi, produktivnost in družljivost obrazil

Kratka vsebina

Monografija v ospredje postavlja tipično besedotvorno zmožnost slovenščine in tudi drugih, predvsem slovanskih jezikov, da tvorijo ženskospolske vzporednice k moškospolskim poimenovanjem, izhajajočim iz dejanj oseb, njihovih lastnosti ali značilnosti. Pristop k tematiki je interdisciplinaren: sociološki, lingvokulturološki in lingvistični.
Prvi del monografije se v okviru sociološkega pristopa ukvarja z orisom družbe-nega vrednotenja spolov in spreminjanja položaja žensk v Evropi in na Sloven-skem. Korenine ženskega gibanja segajo v čas razsvetljenstva, kasneje pa ga je spodbudila francoska revolucija z zahtevo po upoštevanju načela enakosti za oba spola. Z zgodovinske perspektive lahko govorimo v državah Zahoda o treh valovih feminizma, s katerimi so se identificirale tudi ženske na Slovenskem, zahtevale pravice in opozarjale na svoj družbeni položaj.
Drugi del monografije v okviru lingvokulturološkega pristopa ugotavlja stališča družbe do posameznega spola in do družbenih razlik med žensko in moškim na posameznih ravneh življenja, ki se odraža tudi v jeziku. Dejstvo, da se namesto ženskih poimenovanj, še posebej ko gre za poklic ali nosilstvo funkcije, za bitja ženskega spola lahko uporabljajo njihove moške oblike, je mogoče razložiti s teorijo o zaznamovanosti slovničnih kategorij. Po njej so si slovnični spoli glede na zaznamovanost v naslednjem razmerju: srednji je zaznamovan v odnosu do moškega in ženskega, ženski pa v odnosu do moškega. Vloga nezaznamovanegaspola ali t. i. nevtralizacijska vloga ob različnospolskih oblikah tako pripada moškemu spolu. Take njegove jezikovnosistemske nadspolne vloge pa nekateri ne priznavajo in jo prepoznavajo kot odraz zapostavljanja družbene vloge žensk.
S perspektive obeh predstavljenih pogledov se pozornost monografije usmeri v tretji, tj. osrednji lingvistični pristop, v katerem je posebna skupina tvorjenk ženskospolskih poimenovanj ali t. i. feminativov predstavljena z besedotvor-nega vidika, ki ga vsestransko zanima način tvorbe ter podstavna in obrazilna kombinatorika takih poimenovanj. Monografija izhodiščno predstavi (ne)enotne teoretične poglede (še zlasti na tvorbo t. i. zamenjevalnega tipa) feminativov in se, upoštevaje slovensko slovniško izročilo, odloči za njihovo dosledno interpreta-cijo kot modifikacijskih izpeljank, nastalih po tvorbenem načelu dodajalnega oz. zamenjevalnega tipa ženskospolskih obrazil ob moškospolskih podstavah. V for-malnem smislu je s tem vzpostavljen jasen in enoten metodološki pristop, ki tudi zamenjevalni tip ženskospolskih tvorjenk ohranja znotraj kategorije feminativov. Prvi argument za to je ohranjanje enotne modifikacijske besedotvornopomenske kategorije feminativnih izpeljank, razumljenih kot jezikovnosistemsko možnost nastajanja parnih ženskih poimenovanj k moškim bodisi z dodajanjem (tisk-ar – tisk-ar-ka) bodisi z zamenjavo moškospolskega obrazila (bor-ec – bor-ka). Ker po podobni tvorbeni poti nastajajo tudi parna moška poimenovanja k ženskim, t. i. maskulinativi, bodisi z dodajanjem (gospod-inja – gospod-inj-ec) bodisi z zamenjavo ženskospolskega obrazila (žanj-ica – žanj-ec). Drugi argument temu v prid je v časovnem razvoju prepoznan slovanski besedotvorni vzorec morfemske zamenjave moških obrazil z ženskimi, potrjen v slovanski občno- in lastnoimen-ski leksiki. Tudi v slovenskih narečjih ohranjeni še drugi tovrstni pari kažejo, da so npr. tvorjenke na -ica v odnosu do podstavnega samostalnika na -ec njegove feminativne tvorjenke.
ako tvorbeno enotna interpretacija feminativov je pogoj za presojo njihovih obrazilnih značilnosti v občnoimenski leksiki, ki vključuje pregled ženskih po-imenovanj za ljudi in živali, kot v lastnoimenski leksiki, pri kateri je pozornost namenjena poimenovanjem prebivalk in priimkovnim feminativom. Temeljno gra-divno izhodišče so vsi spletno dostopni slovarji s poudarkom na SSKJ1 in SSKJ2 ter korpus Gigafida 2.0. Po pričakovanju je tvorbena obremenitev ženskospolskih obrazil zaradi njihovega omejenega števila zelo velika. Novosti monografije, ki jo vodi objektiven jezikoslovni pogled brez ideoloških tendenc, so ugotovitve, da je zamenjevalni tvorbeni način feminativov nekoliko pogostejši, da se glede na tvorbeno moč po zaporedju razvrščajo obrazila -ka, -ica, -inja, pri čemer je par excellence obrazilo feminativnih modifikacijskih izpeljank obrazilo -ka, ter da delež feminativnih tvorjenk v rabi narašča, kar se odraža tudi v trenutnih slovarjih.
Gradivno bogato podprta leksikološka raziskava pa odpira možnost raziskovanja še v leksikografsko smer in oblikovanje slovarja slovenskih feminativov. V njem bi z opazovanjem istokorenskih feminativov v rabi lahko odkrili, kateri dejavniki preferirajo po eni strani rabo moške pred žensko obliko in po drugi strani eno obrazilno obliko pred drugo pri obrazilno variantno rabljenih feminativih.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Tjaša Markežič, Prva gimnazija Maribor

Tjaša Markežič (1986), doktorica znanosti s področja slovenskega jezikoslovja, je od leta 2012 zaposlena na Prvi gimnaziji Maribor kot profesorica slovenščine. Je članica šolske maturitetne komisije, vodja šolskega tekmovanja za Cankarjevo priznanje iz znanja slovenščine in stalna sodelavka na državni stopnji tega tekmovanja, mentorica devetih raziskovalnih nalog in zbornika literarno nadarjenih dijakov. Sodelovala je tudi pri dveletnem projektu Zavoda za šolstvo E-šolska torba in bila vključena v projekt Slovenščina na dlani na Univerzi v Mariboru. Izsledke svojega pedagoškega dela je prikazala v več strokovnih sestavkih. Osrednje raziskovalno področje njenega znanstvenega dela je besedotvorje. Doslej je objavila devet znanstvenih člankov in dva znanstvena sestavka v monografski publikaciji. Je aktivna udeleženka tako znanstvenih kot strokovnih konferenc, kar potrjuje njenih petnajst objav. Velja za obetavno in prodorno raziskovalko, ki je v soavtorstvu izdala predelano in aktualizirano doktorsko disertacijo, posvečeno tvorbenim vprašanjem ženskospolskih poimenovanj v slovenščini.

Maribor, Slovenija. E-pošta: tjasa.markezic@prva-gimnazija.org

Irena Stramljič Breznik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Irena Stramljič Breznik (1963) je redna profesorica za slovenski jezik na Filozofski fakulteti  Univerze v Mariboru. Leta 1987 je diplomirala na študijski smeri slovenski jezik s književnostjo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1991 magistrirala in 1995 tudi doktorirala pri akad. prof. dr. Jožetu Toporišiču s področja besedotvorja. Njeno raziskovalno delo je osredinjeno na slovensko leksikologijo, zlasti besedotvorje, leksikalno pomenoslovje in frazeologijo.

Njena bibliografija obsega več kot petsto petdeset enot, z omenjenih področij je doslej objavila petdeset samostojnih poglavij v monografskih publikacijah in prav toliko izvirnih znanstvenih člankov v za stroko najrelevantnejših domačih in mednarodnih revijah. Doslej je izdala pet znanstvenih monografije Prispevki iz slovenskega besedoslovja (1999),  Besednodružinski slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek za iztočnice na B (2004), Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom (2010), Medmeti v slovenskem jeziku  (2014), Med besedo in besedno zvezo (2018) in tri strokovne monografije: prvo Ko cvetje spregovori jezikoslovcu (2008) v eno- in drugi dve Tako je bolje (2008) in Medmeti na presečišču slovenskega besednega in znakovnega jezika (2014) v soavtorstvu. 

Maribor, Slovenija. E-pošta: irena.stramljic@um.si

Izdano

13.10.2021

Zbirka

Podrobnosti o formatu publikacije na voljo: Mehka vezava 19,00 EUR

Mehka vezava 19,00 EUR

COBISS.SI ID (00)

ISBN-13 (15)

978-961-286-528-3

THEMA Subject Codes (93)

C

Date of first publication (11)

13.10.2021

Dimenzije

16cm x 23cm x 2cm

Kako citirati

(Ed.). (2021). Feminativi v slovenskem jeziku. Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. https://doi.org/10.18690/978-961-286-528-3