Kultura govora na Radiu Maribor

Mag. Alenka Valh Lopert, rojena 1961 v Mariboru, jezikoslovka, slavistka. Dodiplomski študij je začela na Pedagoški akademiji v Mariboru, smer slovenski in angleški jezik (diplomska naloga Primerjava oblikoslovja v osrednjih slovenskih slovnicah 20. stol., 1983) in ga nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani (na smeri slovenski jezik Primerjava zbirk novel M. Kranjca Ukradena ljubezen in Lepa Vida prekmurska, 1985, na smeri angleški jezik Primerjava romanov V. Woolf Orlando in Mrs. Dallowaya, 1987). Magistrirala je leta 2004 na Univerzi v Mariboru (Vpliv jezika okolja na kulturo govora v medijih – Radio Maribor). Po diplomi se je zaposlila v Univerzitetni knjižnici Maribor in si pridobila naziv višja bibliotekarka. Med 1999 in 2003 je bila urednica za slovenski in angleški jezik pri Založbi Obzorja Maribor (npr. Toporišič, Jože: Slovenska slovnica; Žagar, France: Slovenska slovnica in jezikovna vadnica; Kos, Janko: Svet književnosti 1–4; Šabec, Nada: Across Cultures ...). Od 2002 je asistentka na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Sodeluje tudi z Univerzo v Mariboru, kjer vodi tečaje slovenščine za tuje študente (Socrates Erasmus). Slavistično društvo Slovenije ji je na slavističnem kongresu v Novem mestu (2004) podelilo nagrado za uspešen magistrski študij. Njeno raziskovalno delo je še naprej usmerjeno v raziskave radijskega jezika (Besedje v pogovornih oddajah Radia Maribor, Jezik okolja v kulturi govora Radia Maribor …). Monografija odgovarja na vprašanje, ali in kateri elementi jezika okolja (mestna govorica, pokrajinski pogovorni jezik, narečja koroške, štajerske in panonske narečne baze) vplivajo na kulturo govora Radia Maribor. Največ analitične pozornosti je posvečene vplivu neknjižne socialne zvrsti na govorjeno podobo prosto govorjenih oddaj na Radiu Maribor (dvogovori poklicnih govorcev z nepoklicnimi) ter branih besedil poklicnih govorcev: na glasoslovje, oblikoslovje, skladnjo, besedje ter govorna dejanja vplivanja. Delo je dragocen prispevek k raziskovanju pokrajinskega pogovornega jezika na stičišču treh narečnih baz in k oblikovanju zakonitosti mariborske mestne govorice. Z odlično teoretično podstavo na analitični in sintetični ravni osvetljuje govorjeno zvrst knjižne slovenščine v narečnem in pokrajinskem neknjižnem govornem okolju na vzorcu oddaj Radia Maribor. Raziskavo bodo lahko koristno uporabljali tudi novinarji na drugih radijskih postajah v Mariboru, hkrati pa je dobro izhodišče za nadaljnje raziskave govorjenega jezika, saj prinaša tudi nova spoznanja o jeziku v medijih.