Sodobna slovenska skladnja: diskurzni in slovnični vidik

Avtorji

Andreja Žele
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
https://orcid.org/0000-0002-6477-2590
Mira Krajnc Ivič
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Ključne besede:

slovenski jezik, sovenska skladnja, slovnica, diskuz, besedilo

Kratka vsebina

V izhodišču in središču te jezikoslovne raziskave je besedilo kot sporočanjska in slovnična enota in hkrati tudi celota. Pri koherentnosti sporočanega ima poleg čiste vsebine pomembno oz. odločilno vlogo tudi sporočanjska situacija oz. komu‑ nikacijski položaj, tako se ločuje a) družbeno‑komunikacijski vidik sporočanega, ki poleg besedila upošteva vse možne družbene dejavnike in okoliščine oziroma kontekstne prvine, in b) slovnični oz. zgolj jezikoslovni vidik preučevanja bese‑ dilne sestave in zgradbe sporočila.
Če besedilo postavimo v izhodišče in središče jezikoslovne raziskave, potem v smiselnem upovedovalnem procesu nastajanja besedila (prek vezljivosti) zlahka prepoznamo manjše pomensko osamosvojene enote oz. propozicije (s povedjem in udeleženci), izoblikovane v stavčno poved. V zapovrstnosti oz. linearnosti upovedovanja sledimo sporočilni perspektivi, ki vključuje členitev po aktual‑ nosti in hkrati omogoča oblikovanje stavčnih vzorcev. Stavčni vzorci razkrivajo skladenjsko specifiko posameznega jezika in hkrati odkrivajo tudi diatezne in tvorbno‑pretvorbne zmožnosti v slovenščini.

Besedilo se pomensko‑skladenjsko prilagaja trenutno aktualni diskurzni strate‑ giji in tako se znotraj besedilnega dela sporočila lahko ločuje dve glavni in tudi bistveni sestavini oz. teksema: vsebino denotatov (pomen sporočila) in vsebino denotatnih razmerij (smisel in logičnost sporočila). Obsegu in namenu besedilnega sporočila so sovezno podrejene vse slovnične in pragmatične vloge besed. Sle‑ dnje v procesu ubesediljenja vedno znova tvorijo specifična denotatna razmerja; besedilna razmerja pa sooblikujejo tudi slovnične kategorije kot naklon, način, čas, vidskost. Besedilna metafunkcija, ki ustvarja strukturo in besedilnost, je izražena s slovničnimi sredstvi. Med slovnično‑pomenskimi sredstvi, ki imajo pri oblikovanju konkretnega besedilnega sporočila v konkretnem komunikacijskem dogodku pomembno vlogo, so členitev po aktualnosti, elipsa, diateza in konektorji.

Diskurzni vidik poudarja, da se človek s svojim notranjim svetom in s svetom zunaj sebe povezuje prek (jezikovnega) komuniciranja, procesa posredovanja informacij z dogovorjenimi znaki, povezanimi v (besedilna) sporočila skladno z značilnostmi izbranega (jezikovnega) koda. Komuniciranje namreč omogoča fleksibilno sodelovanje v večji skupini, ne da bi za to morali poznati vsakega od sodelujočih; v nasprotju z drugimi živimi bitji, ki medsebojno komunicirajo le, da bi opisale realnost, ima človek tudi sposobnost ustvarjanja in verjetja zgodbam. Človek torej z jezikom ne le poustvarja sveta, temveč ga tudi ustvarja.
Sicer pa ima komuniciranje v družbi tri pomembne vloge: a) nadzor nad okoljem; razkrivanje groženj in priložnosti, ki se nanašajo na vrednostni položaj skupnosti, posameznika, b) povezovanje sestavin družbe in ustvarjanje odziva na okolje in c) prenašanje družbene, kulturne dediščine, tj. ohranjanje tradicije.
Slovnični vidik pa potrjuje, kako vezljivost kot temeljni pomensko‑skladenjski pojav ali usmerja ali sooblikuje vse druge skladenjske pojave. Slovnični vidik je hkrati vidik slovničnih kategorij, ki predstavljajo slovensko skladnjo glede na posamezne skladenjskopomenske pojave in njihovo vzajemno sovplivanje. Vezlji‑ vost je ena izmed bistvenih slovnično‑pomenskih kategorij, ki so sicer notranje kategorialne/razvrstitvene sestavine posamezne besedne vrste (npr. vezljivost je inherentna sestavina oz. lastnost zlasti glagola) in obenem tudi kategorialne/razvrstitvene lastnosti posamezne besedne vrste v skladnji, tj. v besedni zvezi, stavku ali besedilu.

Obravnava se torej začne in konča z besedilom, vmes pa so v različnih medseboj‑ nih razmerjih in povezavah predstavljeni in opredeljeni temeljni skladenjski pojavi, ki v obsegu stavek – besedilo – diskurz poudarjajo tudi skladenjske lastnosti in posebnosti slovenščine.

##plugins.themes.default.displayStats.downloads##

##plugins.themes.default.displayStats.noStats##

Biografije avtorja

Andreja Žele, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Andreja Žele je redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za slovenistiko. Hkrati je kot znanstvena svetnica še vedno dopolnilo zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in sicer kot redaktorica pri no-vem razlagalnem slovarju slovenskega knjižnega jezika. Je članica NAKVIS in od 2016 je članica Znanstvenega sveta za humanistiko pri ARRS kot koordinatorica za jezikoslovje. Je članica Slovenskega slavističnega komiteja, od 2014 do 2018 pa je bila predsednica Slavističnega društva Slovenije. Od junija 2019 je izredna članica SAZU.

Je avtorica jezikoslovnih razprav, pretežno s področja sodobnega slovenskega jezika, ki so izšle v domači in tuji periodiki, njihov podrobnejši seznam in vsebine so vsakomur dostopne v biblio-grafskem sistemu Cobiss.
Do sedaj je izdala pet monografij s področja skladnje in leksiko-logije: Vezljivost slovenskega knjižnega jezika (2001), Vezljivostni slovar slovenskih glagolov (2008), Pomensko-skladenjske lastnosti slovenskega glagola (2012), Slovar slovenskih členkov (2015) in Pro-stomorfemskost v slovenščini (2019).

Ljubljana, Slovenija. E-pošta: andreja.zele@ff.uni‑lj.si

Mira Krajnc Ivič, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Mira Krajnc Ivič je izredna profesorica na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Je članica programske skupine P6-0156 Slovensko jezikoslovje, književ-nost in poučevanje slovenščine (vodja dr. Marko Jesenšek), članica in koordinatorica delovne skupine projekta Slovenščina na dlani (vodja dr. Natalija Ulčnik) in članica projektne skupine projekta OBJEM – Bralna pismenost in razvoj slovenščine kot učnega jezika (vodja dr. Sandra Mršnik). Od 2019 dalje je članica dveh uredniških odborov, in sicer pri revijah Jezik in slovstvo in Napredak: časopis za pedagogijsku teoriju i praksu.

Je avtorica jezikoslovnih razprav s področja sodobnega slovenske-ga jezika, zlasti besediloslovja. Njene razprave so izšle v domači in tuji periodiki, njihov podrobnejši seznam in vsebine so dostopne v bibliografskem sistemu Cobiss.

Do sedaj je izdala dve monografiji s področja besediloslovja: Be-sedilne značilnosti javne govorjene besede: na gradivu sej maribor-skega Mestnega sveta (2005) in Razgovor kot vrsta komunikacijskega stika (2009).

Maribor, Slovenija. E-pošta: mira.krajnc@um.si 

##catalog.forthcoming##

15 September 2020

Zbirka

Podrobnosti o monografski publikaciji

ISBN-13 (15)

978-961-286-378-4

DOI (06)

10.18690/978-961-286-378-4

COBISS.SI ID (00)

27183107

Date of first publication (11)

15.09.2020

Dimenzije

16cm x 23cm x 1cm

Kako citirati

(Ed.). (2020). Sodobna slovenska skladnja: diskurzni in slovnični vidik: Vol. ZORA 134. Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/478