Paideia: humanistično pedagoško bistvo paideia in njegovo uresničevanje v vzgojnoizobraževalni praksi antičnih Grkov

Dr. Oskar Autor se je rodil 4. februarja 1943 v Mariboru. Po dokončanem študiju na Pedagoški akademiji v Mariboru smer kemija in biologija (1967) se je zaposlil na Srednji vzgojiteljski šoli. Ob delu je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1973 dokončal študij pedagogike. Leta 1974 je bil habilitiran v naziv strokovni sodelavec, leta 1978 pa se je redno zaposlil na Pedagoški akademiji v Mariboru kot predavatelj za pedagogiko z zgodovino pedagogike in didaktiko. Leta 1982 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Vzgojni smoter vsestranskega razvoja osebnosti v slovenski in jugoslovanski pedagoški in politični misli od 1945 do 1970. Leta 1988 je tam uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo Paideia ? humanistično pedagoško bistvo paideia in njegovo uresničevanje v vzgojno-izobraževalni praksi antičnih Grkov. Isto leto je bil izvoljen v naziv docent. Njegov raziskovalni interes je bil usmerjen v obravnavo teorije vzgojnega smotra in nekaterih didaktičnih vprašanj, predvsem pa v nacionalno ter svetovno zgodovino pedagogike in šolstva. Bibliografi ja dr. Oskarja Avtorja obsega 23 izvirnih in preglednih znanstvenih člankov ter 5 referatov z znanstvenih srečanj. Pisal je tudi strokovne in poljudne članke, znanstvena poročila, recenzije. Bil je soavtor učbenika za pedagogiko. Njegove članke in razprave odlikuje široko teoretsko ozadje, ki pedagoška spoznanja bogati s fi lozofskim, sociološkim in zgodovinskim vedenjem. Eden prvih v slovenskem prostoru je pedagoško raziskovanje obogatil s strukturalizmom in teoretsko psihoanalizo. Na tej osnovi se je kritično soočal z ideološkimi poenostavitvami pedagogike in se pridružil tistim kritikom šolske politike v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so s svojo civilnodružbeno organiziranostjo bistveno prispevali k uveljavljanju vrednot pluralizma in demokracije na Slovenskem. Umrl je 9. decembra 1989. Ob analizi grškega vzgojnega ideala je monografi ja vnesla v teoretski prostor slovenske pedagogike nov interpretativni diskurz, ki je s teoretsko psihoanalizo bistveno obogatil dotedanjo teoretsko platformo pedagoških ved pri nas in je že zaradi tega zaslužil posebno pozornost. Monografi ja ostaja aktualna tudi danes, saj posega v najbolj aktualne razprave o moči vzgoje, zlasti še v dileme, ali ima in kakšno vlogo ima avtoriteta v vzgoji. Avtor tako odpira razmišljanje, ki na eni strani meri kritično na tradicionalni avtoritarni vzgojni koncept, toda hkrati na drugi strani zavrača podmene o učinkovitosti vzgoje brez konfl iktov in neprijetnih doživetij, vzgoje, ki jo označuje prijazen, ljubeč in popustljiv odnos vzgojitelja do otroka. V konstituiranju kulture grškega polisa je Oskar Autor videl simbol osrednje točke evropskega humanizma sploh, tj. humanizma, ki je utemeljen v svobodi in avtonomiji aktivnega subjekta, toda hkrati ?podrejen? zakonu in zato kot subjekt daleč od samovolje, samozaverovanosti, samoljubja in kapriciozne individualnosti. V prvih poglavjih avtor analizira razumevanje herojskega ideala v predsokratskem obdobju. Že na tem mestu razvidno zapušča teoretsko izhodišče, ki ga je tedanja slovenska in jugoslovanska pedagogika uporabljala za razlago mitičnega obdobja antike, in vzpostavlja razumevanje, po katerem Usoda starogrškega mita ni izraz mističnega verovanja, temveč neka oblika Zakona, ki se konstituira znotraj zavesti mitosa kot nujno potrebna podlaga za vzpostavljanje družbe, razmerja posameznika v njej, etike. Le Zakon je lahko podlaga za vzpostavljanje humanizma, ker prepreči njegov zdrs v subjektivizem Zakon je torej pogoj avtonomnemu subjektu, je merilo, v katerem subjekt preraste lastno kapricioznost s tem, ko svojo individualno subjektivnost podredi nečemu, kar je kot obče depersonalizirano. Antični humanizem doseže zgodovinsko uresničitev v polisu, kjer je Zakon zgodovinski odgovor na zahtevo po razumskem urejanju medčloveških odnosov in je zakon posrednik odnosov med ljudmi kot posamezniki in med sloji.