Poglavja iz zgodovine vzhodnoštajerskega jezika

Monografija Poglavja iz zgodovine vzhodnoštajerskega jezika je sedma samostojna knjiga Marka Jesenška, dobitnika Zoisove nagrade za vrhunske znanstvene in raziskovalne dosežke na področju slovenskega jezika. Znanstveno delo Marka Jesenška je slovensko lingvistično vedenje obogatilo na dva načina, (1) po eni strani z vrsto spoznanj o slovenskem knjižnem jeziku, ki take analize še ni bil deležen – pri tem med spoznanja uvršča tudi tista, ki so zaradi različnih razlogov bila v preteklosti prezrta –, (2) po drugi strani pa njegovo znanstvenoraziskovalno delo jasno kaže, katera vprašanja so ostala odprta in katera bodo morala postati predmet naslednjih raziskav. Raziskovalno delo prof. dr. Marka Jesenška kaže avtorjevo samostojnost v odnosu do izbrane predmetnosti in samosvojo izrabo teorije. Vsebinsko in tematsko je Jesenškovo raziskovanje zgodovine (vzhodno)slovenskega knjižnega jezika zaokrožena celota, prilagojeno vsem znanstvenim zahtevam sodobnega raziskovanja razvoja jezika. Obsežno narečno in zgodovinsko gradivo je prepričljivo povezano v pregledni oris slovenskih knjižnih norm in medjezikovnih pokrajinskih prepletanj iz Slovenije in tujine, ki uspešno nadaljujejo doslej opravljeno raziskovalno delo na Slovenskem, širijo njegov problemski obseg, razlagajo že znana in odkrivajo nova spoznanja v zgodovini slovenskega jezika. Jesenškovo raziskovalno delo je zelo dosledno in temelji na dobrem poznavanju jezikoslovnih in metodoloških vprašanj. Poseben poudarek si zasluži tudi njegovo upoštevanje strokovne literature z drugih področij humanistike in sposobnost povezovanja ter ustvarjalnega upoštevanja njihovih ugotovitev pri raziskavah slovenskega jezika. Zanj je značilno preudarno ter zrelo razmišljanje, ki ga dopolnjuje sistematična prodornost pri jezikoslovnih raziskavah. Slovenskega jezika ne pojmuje le kot izraz individualne znanstvene izpovedi v širšem kulturnem in zgodovinskem kontekstu, temveč tudi kot rezultat določenega stanja družbene zavesti in duha uporabnikov slovenskega jezika, ki je značilna in bistvena identiteta Slovencev. V podrobnih analizah vedno išče splošnejši kulturni in zgodovinski kontekst, vedno pa je pozoren na to, da z vidnega polja ne izgubi specifičnih zakonitosti ustvarjalnih postopkov. Iz takih načel se oblikuje jezikovno stališče, pri katerem Jesenšek vedno strogo upošteva metodološko jasnost.