Komuniciranje podnebne krize v književnosti: primer pisateljice Nataše Kramberger
Kratka vsebina
Prispevek temelji na premisi, da je globalna razsežnost podnebne krize družbeno-kulturni problem in s tem sestavni del javnega diskurza, h kateremu lahko pomembno prispeva tudi književnost. V primerjavi s strokovnimi razlagami ima podnebna fikcija to možnost, da lahko abstraktnost podnebnih sprememb konkretizira z otipljivimi zgodbami in realnimi izkušnjami posameznic in posameznikov v sedanjosti. Po opisu značilnosti in posebnosti podnebne fikcije v okviru ekokritike, znotraj katere zavzema po letu 2000 posebno mesto tudi roman o podnebnih spremembah, se prispevek osredinja na literarno dejavnost in okoljski aktivizem pisateljice in ekološke kmetice Nataše Kramberger. Z vidika tematizacije podnebnih sprememb sta predstavljena avtobiografsko zasnovan ekološki roman Primerljivi hektarji (2017) in žanrski hibrid Po vsej sili živ (2024), v katerih Nataša Kramberger pripoveduje o težavah in pomenu ekološkega kmetovanja v času vse hujših podnebnih sprememb.