Primerjalna analiza vplivov festivala Sanremo in Evrovizije na zabavno glasbo

Namen prispevka je primerjati vpliv festivala Sanremo in Pesmi Evrovizije (ESC) na nastajajočo jugoslovansko popularno glasbo ter njuno vlogo pri oblikovanju jugoslovanske kulturne diplomacije. Glasbeni festival v Sanremu je od leta 1951 predstavljal simbol potrebe po zabavi, ki je nastala kot odgovor na kolektivno travmo po katastrofah druge svetovne vojne. Rast popularnosti festivala v Evropi je švicarskega novinarja Marcela Bezençona spodbudila, da je leta 1955 ustanovil evropsko različico Sanrema, ki je prerasla v ESC. Ta dva glasbena dogodka sta pomembno vplivala na razvoj evropske popularne glasbe, saj sta formirala ogrodje prevladujoče evropske glasbene kulture. Po razkolu med Titom in Stalinom leta 1948 se je jugoslovanska kulturna politika radikalno spremenila in ustvarila potrebo po posebni kulturni usmeritvi kot odziv na prekinjene diplomatske odnose države tako z vzhodnim kot zahodnim blokom. Posledica tega je bila edinstvena kulturna politika, v kateri so bili zahodni vplivi podrobno analizirani in dovoljeni šele po temeljiti analizi. To je veljalo tudi za zahodno glasbo, ki je začela provocirati socialistična načela idealizma in skromnosti. Jugoslovanska zabavna glasba, ki naj bi prvotno utelešala ta načela, se je oblikovala v smeri vplivov Sanrema in v manjši meri tudi ESC.