Fonološka zmožnost bosansko govorečih priseljenk in priseljencev: Jana Lovrec Srša, Gjoko Nikolovski

Od vseh jezikovnih ravnin, ki se obravnavajo pri poučevanju nekega jezika kot neprvega, je najmanj zastopana fonetično-fonološka raven. Razlog za to je dejstvo, da je sporazumevanje možno tudi takrat, ko izgovorjava ni povsem pravilna. Uporaba komunikacijskega pristopa pri poučevanju tujih jezikov tudi vpliva na »zanemarjanje« fonetično-fonološke ravni, saj se tako učenci kot tudi učitelji zavedajo, da je sporazumevanje kljub nepravilni/neustrezni izgovorjavi možno. Prispevek obravnava fonološko zmožnost neslovensko govorečih priseljenk in priseljencev iz Bosne in Hercegovine, ki živijo v Mariboru in se za uspešno integracijo v slovensko okolje učijo slovenščino kot neprvi jezik. Za potrebe prispevka je analiziran korpus njihovih govorjenih besedil, v katerih so obravnavane in definirane glasoslovne težave, s katerimi se soočajo pri učenju slovenščine. Analiza temelji na posnetkih njihovih govorjenih besedil ter registrira sledeče težave: izgovor polglasnika, izgovor vzglasnega v- pred (ne)zvenečim soglasnikom, izgovor izglasnega -v v položaju za samoglasnikom ali r, izgovor predloga v, izgovor morfemskega -ol- za nekdanji zvočniški glas v položaju pred soglasnikom,  izgovor izglasnega -l v položaju za samoglasnikom, izgovor -l- v položaju za samoglasnikom in pred soglasnikom, težave z naglasnim mestom, težave s kakovostjo samoglasnikov idr.