Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih

Znanstvena monografija je posvečena natančni analizi posameznih govorov v koroški, štajerski in panonski narečni skupini na vseh jezikovnih ravninah ali govore predstavljajo le značilnosti glasoslovja in oblikoslovja, nekaj razprav prinaša imenoslovne zapise ali pa narečno strokovno leksiko. V slovenski dialektologiji se govor občine Mislinja šteje h koroškemu mežiškem narečju, raziskava na terenu pa je pokazala, da spada k južnopohorskemu štajerskemu narečju. Na novo je obdelano podjunsko narečje na Strojni, Ojstrici in deloma na Mlakah. Med prleškimi narečji se pojavljajo vmesna narečja v občinah Markovci pri Ptuju in v Vidmu pri Ptuju. O koroških in panonskih narečjih je pisal tudi Stanislav Škrabec. Dodana je razprava s področja didaktike knjižnega jezika.

V drugem razdelku knjige so predstavljeni štirje monografsko obdelani štajerski govori (Kopivnika, Miklavža, Mislinje in Šentruperta), analizirani so vzhodni govori srednještajerskega narečja, obdelano je glasovje v kozjansko-bizeljskem narečju, dodana so štajersko-panonska glasoslovna narečna prepletanja ter narečna podoba pri štajerskih Slovencih v Avstriji. Razprave o prleškem narečju obsegajo: predstavitev spodnjeprleškega narečja ter monografsko obdelavo govorov (Biserjane, Markovci pri Ptuju, Videm pri Ptuju), dodane so narečne značilnosti Volkmerjeve poezije. Razprava Govor Cankove je posvečena ravenskemu podnarečju na glasoslovni, oblikoslovni in besedijski ravnini. V razpravi Prekmursko narečje med Muro in Rabo na vseh jezikovnih ravninah primerjalno z današnjim nadnarečnim prekmurskim jezikom je predstavljena prekmurščina z značilnostmi dolinskega, ravenskega in goričkega podnarečja, ki se govori tudi v Porabju. Predstavljeni so trije avtorji: F. Ivanocy, F. Lainšček in K. Holec. Prispevek Besedje v porabskem andovskem govoru prinaša analizo glasoslovja in oblikoslovja andovskega porabskega goričkega podnarečja ter izbrano andovsko besedje iz besedil časopisa Porabje. Ohranjeni so arhaizmi, številni panonizmi, prevzete besede iz nemščine in madžarščine. Študija Porabski Slovenci danes podaja zgodovinske, politične, kulturne, jezikovne in literarne razmere v slovenskem Porabju na Madžarskem od naselitve do danes, zlasti se posveča jezikovni analizi prvega porabskega romana Garaboncijaš – Črnošolec avtorja Franceka Mukiča.