Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja

Monografija prinaša številna nova znanstvena spoznanja: 
1. Ocena najpomembnejšega slovenskega slovaropisnega dosežka: predstavljena sta nastanek in prednosti elektronske različice Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja, nakazane so možnosti za prihodnost: spletne objave in večpredstavnost.
2. Ocena najnovejšega slovenskega slovaropisnega dosežka: Veliki angleško-slovenski slovar Oxford-DZS je slovar za potrebe slovenskih uporabnikov pri dekodiranju. Korpusni pristop je zagotovil učinkovit kontrastivni prikaz razmerja med jezikoma, s podobo sodobne (britanske in ameriške) anglešcine na eni ter slovenšcine na drugi strani.
3. Ocena dela za SLA: v monografi ji je prikazano, kako uporabni so podatki o naglasu, glasovni podobi, izvoru, zemljepisni omejenosti rabe ter ponazarjalno gradivo v Pleteršnikovem slovarju za analizo narečnega gradiva iz SLA. Ena od rubrik komentarja h kartam nastajajočega SLA namreč predvideva navajanje zbranih leksemov in njihovih pomenov v slovenskih in tujih splošnih in etimoloških ter zgodovinskih, narečnih in dvojezičnih slovarjih.
4. Ocena primerjave predlogov med Pleteršnikovim slovarjem in Slovenskim pravopisom: predložna gesla Slovensko-nemškega slovarja Maksa Pleteršnika postavljajo na prvo mesto predložne zveze s tožilnikom, medtem ko v Slovenskem pravopisu predložne zveze s tožilnikom šele sledijo predložnim zvezam z mestnikom ali orodnikom. To sloni na mnenju, da bivanje predhaja gibanju, zaplete pa se zlasti pri obravnavi predlogov za, z in raz.
5. Ocena zgodovinskega slovaropisja: na podlagi analize fonetičnih in leksikalnih variant v osrednjem slovarskem delu Alasijevega Vocabolario Italiano e Schiauo se poizkuša odgovoriti na vprašanje, ali je variantnost relevantna pri ugotavljanju stanja slovenščine v Devinu in okolici na začetku 17. stoletja. Dvodelna primerjava Pohlinovega besedja z besedjem v Pleteršnikovem slovarju kaže merila za navedbo Pohlinovih besed v Pleteršnikovem slovarju, ki so označene z njegovim imenom, glede na vrsto besedja po zvrstnosti, izvoru, pojmovnih poljih, izraznih razlikah in razširjenosti rabe. Na izbranem vzorcu s primerjalno analizo besedja v Pleteršnikovem (1894), Vodnikovem (1804–1806) in Cigaletovem slovarju (1860) je ugotovljen Vodnikov slovaropisni delež, ki v Pleteršnikovem slovarju ni eksplicitno naveden. Med značilne in hkrati pričakovane podatke zgodovinskih slovarjev spadajo tudi (pomensko) ponazarjalni zgledi, ki so opremljeni s kolikor mogoče natančno navedbo vira. Oznaka vira v najpopolnejši različici prinaša podatek o avtorju, delu, iz katerega je navedeni zgled, in strani (oz. poglavju in vrstici), na kateri se le-ta nahaja.
6. Ocena korpusnega gradiva: razvoj jezikoslovja na splošno pridobiva iz razumne rabe gradiva iz različnih virov: besedil, introspekcije, izpisov ali drugih tipov ustreznih eksperimentov. Eden od virov gradiva so tudi korpusi kot sistematične, načrtovane in strukturirane zbirke besedil, namenjene za jezikovne analize.
Vsebina monografije je zelo aktualna, saj povezuje zgodovinsko, narečjeslovno in knjižno problematiko slovaropisja na Slovenskem in vse to z natančno analizo uvršča v sodobno slovaropisno dogajanje v slovenskem in evropskem prostoru; posebna prednost monografije je prva analiza elektronskega Pleteršnikovega slovarja, novost pa vpetost korpusnega gradiva v sodobno slovaropisno delo (ob nastajanju Velikega angleško-slovenskega slovarja). Gre za najsodobnejše analize s področja slovaropisja ta hip v evropskem jezikoslovju. Monografija razvija slovensko in mednarodno (angleško) terminologijo na področju slovaropisja, dialektologije, sinhronega in diahronega jezikoslovja in je zato še kako pomembna v času, ko se (tudi v humanistiki) vse preveč nekritično zamenjuje domači znanstveni jezik z angleščino. Monografija skrbi za sočasni razvoj in sobivanje slovenske znanstvene terminologije z globalno angleško.