Poglavja iz razvoja slovenskega jezika

Avtorji

Marko Jesenšek
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Ključne besede:

zgodovina slovenskega knjižnega jezika, pokrajinske knjižne različice, češki in hrvaški vplivi, slovenski jezik v Avstrijskem cesarstvu, v Maistrovem času, v skupščini prve Jugoslavije, Majniška deklaracija, Praški lingvistični krožek, Janez Bleiweis, Margareta Puhar, Ivan Cankar, Matija Murko, Ada Vidovič Muha, Jože Toporišič

Kratka vsebina

Monografija v 18 poglavjih predstavlja pomembne mejnike v razvoju slovenskega jezika. Okvir teh razmišljanj tvorita (1) Toporišičeva periodizacija zgodovine slovenskega jezika in (2) njegov razmislek o  sodobnem slovenskem jeziku,  »vloženo zgodbo« pa sestavljajo razprave o imenitnosti slovenskega jezika od 16. do 21. stoletja: stičnost (3) s češkim jezikoslovjem in pobuda za novo zgodovinsko slovnico slovenskega jezika in s hrvaškim jezikom,  tj. (4) slovensko-hrvaški jezikovni stiki v protestantizmu od 16. do 18. stoletja in (5) analiza Frankopanovega fragmenta prevoda / rokopisa Jarne bogati po Molierjevi predlogi George Dandin; (6) Tinjska rokopisna pesmarica, in jezikovne razmere do sredine 19. stoletja, (7) ko so v okviru Avstrijskega cesarstva na slovenskem narodnostnem ozemlju soobstajale pokrajinske knjižne različice  slovenskega jezika; (8)  poenotenje slovenske knjižne norme sredi 19. stoletja in velik vpliv, ki so ga pri tem imele Bleiweisove Novice; prizadevanja za oblikovanje slovenskega učnega jezika v času (9) Margarete Puhar in (10) Cankarjeva prenova slovenskega knjižnega jezika na prelomu 19. in 20. stoletja ter (11) Maistrov vpliv na uveljavljanje slovenščine kot uradnega jezika v prvi Jugoslaviji; (12) po 1. svetovni vojni je šlo za pomembna vprašanja našega jezika, slovenščina je postala celo uradni jezik v beograjski skupščini, vendar pa so se slovenski politiki tej pridobitvi odpovedali zaradi politikanskega taktiziranja;  (13) Matija Murko je na področju slovanske literarne in kulturne zgodovine, slovstvene folkloristike, etnologije, jezikoslovja in nasploh slavistike  podiral politične meje in opozarjal na enoten evropski (univerzitetni) prostor ter napovedoval združeno Evropo; (14) po 2. svetovni vojni je slovenščina sicer bila uradni jezik v SFRJ, vendar so se razmere zelo poslabšale leta 1983 s t. i. skupnimi jedri, ter uresničevanjem jezikovnih idej jugoslovenarstva; (15) predstavljeni sta   »Koroščeva« (1917)  in »Pavčkova« (1989), ki je napovedala samostojno Slovenijo in slovenščino kot državni in (kasneje) enakopravni uradni jezik Evropske zveze;  2021 bi potrebovali tretjo Majniško deklaracijo, ki bi ustavila anglizatorska jezikovna prizadevanja v javnem življenju na Slovenskem in uvajanje trivialne angleščine kot učnega jezika na slovenskih univerzah; (17) predstavljen je vpliv Praškega lingvističnega koška na slovensko jezikoslovje  v zadnji tretjini 20. stoletja in »pogled na jezik« dveh vodilnih slovenskih strukturalističnih jezikoslovcev, (17) Ade Vidovič Muha (18) Jožeta Toporišiča, ki sta ves čas poudarjala, da mora biti v slovenskem izobraževalnem sistemu učni jezik slovenski.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Marko Jesenšek, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Marko Jesenšek je redni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru; med letoma  2003 in 2006  je bil prorektor za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje in  med letoma 2015‒2018 prorektor za dislocirane članice Univerze v Mariboru;  bil je pobudnik za ustanovitev Filozofske fakultete v Mariboru in njen prvi dekan (2006–2015); od 1. junija 2017 je bil sprejet v SAZU, od 1. oktobra 2021 je tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU.  Ukvarja se z zgodovino slovenskega jezika in z jezikovno politiko ter jezikovnim načrtovanjem. Njegova bibliografija obsega 798 enot (september 2021), med njimi 10 samostojnih znanstvenih monografij in 2 v soavtorstvu; organiziral je 51 domačih in mednarodnih konferenc.  Za znanstveno in raziskovalno delo je dobil leta 2009 Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju slovenskega jezika.

Maribor, Slovenija. E-pošta: marko.jesensek@um.si

Izdano

06.12.2021

Zbirka

Podrobnosti o formatu publikacije na voljo: Mehka vezava 19,00 EUR

Mehka vezava 19,00 EUR

COBISS.SI ID (00)

ISBN-13 (15)

978-961-286-548-1

THEMA Subject Codes (93)

DS, DSA, DSB

Dimenzije

16cm x 23cm x 2.8cm

Kako citirati

(Ed.). (2021). Poglavja iz razvoja slovenskega jezika (Vols. 145). Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. https://doi.org/10.18690/978-961-286-548-1