Znanost in umetnost na Univerzi v Mariboru

Dean Korošak je od leta 2022 prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru. Raziskovalno deluje na področjih statistične fizike in uporabe metod matematične fizike v fiziologiji. Je redni profesor in predstojnik Katedre za aplikativno fiziko na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.

Maribor, Slovenija. E-pošta: dean.korosak@um.si

Andreja Nekrep, mag., je vodja Oddelka za raziskovalno in umetniško dejavnost na Univerzi v Mariboru. Že vrsto let deluje na področju upravljanja in razvoja raziskovalne dejavnosti ter sodeluje v nacionalnih in mednarodnih projektih.

Maribor, Slovenija. E-pošta: andreja.nekrep@um.si

Joso Vukman, zasl. prof. Univerze v Mariboru, se je leta 1973 zaposlil na Visoki ekonomsko-komercialni šoli (današnja Ekonomsko-poslovna fakulteta UM). Leta 1977 je pod mentorskim vodstvom utemeljitelja sodobne slovenske matematike akademika profesorja doktorja Ivana Vidava doktoriral. Leta 1990 je za pomembne znanstvene rezultate s področja funkcionalne analize prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča (današnja Zoisova nagrada). Istega leta se je preselil na takratno Pedagoško fakulteto UM, kjer je bil v letih od 1999 do 2003 dekan. Bil je prvi dekan Fakultete za naravoslovje in matematiko UM. Raziskovalni opus profesorja Vukmana sodi na tromejo med funkcionalno analizo, teorijo kolobarjev in funkcionalne enačbe. Vplival je na razvoj teorije funkcijskih identitet, ki je ena najpomembnejših teorij zadnjih trideset let v teoriji kolobarjev. Velja za začetnika in utemeljitelja teoretične matematike na Univerzi v Mariboru. Leta 2023 je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Na Stanfordovi lestvici je uvrščen med 2 odstotka največjih znanstvenikov na svetu.

Maribor, Slovenija. E-pošta: joso.vukman@um.si

Željko Knez je akademik SAZU nekdanji dekan ter sedanji prodekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Je tudi gostujoči profesor na Univerzi v Zagrebu (Hrvaška). V preteklosti je bil vršilec dolžnosti rektorja in prorektor Univerze v Mariboru. Diplomiral in doktoriral je na Univerzi v Mariboru. Nato je raziskoval na področju separacijskih procesov na Univerzi v Wageningenu (Nizozemska) in Univerzi v Erlangenu (Nemčija). Bil je član upravnega odbora Evropske zveze za kemijsko inženirstvo. Med letoma 2003 in 2010 je predsedoval delovni skupini EFCE »High Pressure Technologies« ter bil član več strokovnih in znanstvenih organizacij (EFCE »Product Design and Engineering« section, The American Oil Chemists Society, International Society for Advancement of Supercritical Fluids-Nacy France, ProcessNet – Dechema Frankfurt). Od leta 2014 je član Evropske akademije znanosti in umetnosti, od junija 2017 član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in od maja 2019 član Hrvaške inženirske akademije. Je prejemnik Zoisovega priznanja in Zoisove nagrade za življenjsko delo. Je častni član Društva univerzitetnih profesorjev Maribor. Njegove raziskave se osredotočajo na uporabo subkritičnih in superkritičnih tekočin pri tlakih do 7.000 barov. Objavil je več kot 436 člankov v revijah SCI in imel več kot 650 predavanj na različnih konferencah. Ima več kot 16.800 citatov in indeks „h“ 67. Leta 2017 je bil med 1 odstotkom najbolj citiranih avtorjev, v letih 2022, 2023 in 2024 pa je po lestvici univerze Stanford med 0,35 odstotkov najuspešnejših avtorjev na svetu. Je avtor in soavtor 42 patentov (EU, Can, US, WO, JP ...) in patentnih prijav ter soavtor 30 knjig, objavljenih pri založbah Taylor and Francis, Willey, Woodhead Pub, Elsevier, Springer itd. Na področju uporabe superkritičnih tekočin sodeluje z industrijskimi partnerji iz Evrope in Kanade.

Maribor, Slovenija. E-pošta: zeljko.knez@um.si

Dušica Pahor, zasl. prof. Univerze v Mariboru, dr. med., specialist oftalmologije, je dvajset let od ustanovitve Medicinske fakultete UM (MF UM) do upokojitve leta 2024 opravljala funkcijo prodekanice za znanstvenoraziskovalno dejavnost na MF UM. Dvajset let je bila predsednica Habilitacijske komisije, Komisije za znanstvenoraziskovalne zadeve in predstojnica Katedre za oftalmologijo na MF UM. Opravljala je številne funkcije; bila je članica senata UM (2008–2024), članica Komisije za znanstvenoraziskovalne zadeve (2004–2024), še vedno je članica Habilitacijske komisije UM (2014–), članica Statutarne komisije UM (2019–), predsednica Etične komisije UM (2021–). Od leta 2008 je odgovorna urednica Revije Acta medico-biotechnica. Uredništvo revije je že dvakrat prejelo nagrado Slovenske znanstvene fundacije (2012, 2024). S strani Vlade RS je bila na predlog UM dvakrat imenovana v Odbor za podelitev nagrad in priznaj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni dejavnosti (2010‒2013, 2022‒2025). Za prispevek k razvoju MF UM je prejela več nagrad MF in nagrado UM. Aktivna je bila pri razvoju raziskovalne dejavnosti med študenti MF, bila je pobudnica ideje o dekanovih nagradah, bila je mentorica študentom pri raziskovalnih nalogah, študenti so pod njenim mentorstvom prejeli tri dekanove nagrade MF UM in dve Perlachovi nagradi UM. Bila je ustanovna članica Slovenske medicinske akademije in je od njene ustanovitve leta 2017 njena podpredsednica. Triindvajset let je bila predstojnica Oddelka za očesne bolezni UKC Maribor, kjer je ob odhodu prejela najvišje priznanje za življenjsko delo – zlatnik dr. Zore Janžekovič. UM ji je leta 2024 podelila naslov zaslužne profesorice.

Maribor, Slovenija. E-pošta: dusica.pahor@um.si

Andraž Stožer je eden najmlajših rednih profesorjev za fiziologijo in članov Evropske akademije znanosti in umetnosti. Je predstojnik Inštituta za fiziologijo, sovodja Laboratorijskega centra Medicinske fakultete UM (MF UM) in predsednik Komisije za ocenjevanje kakovosti na MF UM. Fiziologijo predava študentom različnih smeri na številnih fakultetah UM (MF, FZV, FF in FNM), prav tako pa študentom na Medicinski univerzi na Dunaju in na Univerzi v Szegedu. Je vodja programske skupine Celične in tkivne mreže, član programskega jedra Podatkovna znanost in umetna inteligenca v biomedicini in vodja več projektov. Raziskovalno se ukvarja s proučevanjem mehanizmov nastanka in zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2, vnetja trebušne slinavke in motenj delovanja sečnega mehurja, njegova skupina pa je objavila številne odmevne članke v najboljših mednarodnih revijah. Za svoje delo je prejel priznanje MF, UM in ARIS.

Maribor, Slovenija. E-pošta: andraz.stozer@um.si

Polona Tominc je dekanica Ekonomsko-poslovne fakultete UM in redna profesorica na področju kvantitativnih ekonomskih analiz. Raziskovalno deluje predvsem na področju podjetništva in uporabe kvantitativnih metod v managementu. Vodi raziskovalni program Podjetništvo za inovativno družbo ter sodeluje v mednarodnem projektu Global Entrepreneurship Monitor – GEM in raziskovalni mreži ženskega podjetništva – DIANA. Od leta 2010 aktivno sodeluje kot strokovnjakinja pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu – NAKVIS, kjer je vodila več kot štirideset evalvacij in akreditacij visokošolskih zavodov in programov. V okviru mednarodne akreditacijske mreže AACSB izvaja mednarodne evalvacije visokošolskih institucij s področja ekonomskih in poslovnih ved.

Maribor, Slovenija. E-pošta: polona.tominc@um.si

Gorazd Bajc je član Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete UM, kjer poučuje zgodovino Evrope, Balkana in slovenskega prostora v 20. stoletju. Na mariborski Filozofski fakulteti je obenem prodekan za znanstvenoraziskovalno delo in doktorski študij. Je vodja raziskovalnega programa Slovenska identiteta in kulturna zavest v jezikovno in etnično stičnih prostorih v preteklosti in sedanjosti, velikega temeljnega ARIS projekta AID HCH – Presežek pri razvoju humanistike in kulturne dediščine z umetno inteligenco in programskega jedra UM Dediščinska znanost in podnebne spremembe: nove raziskave z interdisciplinarnim pristopom in uporabo umetne inteligence. Področja njegovih raziskav obsegajo zgodovino mednarodnih odnosov, obveščevalnih služb, jugoslovansko/slovensko-italijanskih odnosov, pravnega položaja slovenske manjšine v Italiji, protifašizma in nasilja – po eni strani o t. i. fojbah, po drugi pa o nasilju nad ženskami na Primorskem in v Istri v tranzicijskih obdobjih po prvi in po drugi svetovni vojni.

Maribor, Slovenija. E-pošta: gorazd.bajc@um.si

Oto Rimele (rojen leta 1962 v Mariboru) je slikar, vizualni umetnik, avtor večpredstavnih prostorskih postavitev, glasbeni ustvarjalec in redni profesor za risanje in slikanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1990), kjer je zaključil tudi slikarsko specialko (1992). Leta 2004 je za razstavo Iluminacije v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki prejel nagrado Prešernovega sklada. Veliko razstavlja doma in v tujini, med letoma 2021 in 2023 pa je bil uvrščen v publikacijo Top Ten Contemporary Artists, ki je izšla v Londonu. Profesor Rimele je bil prorektor za področje umetnosti na Univerzi v Mariboru (2011‒2012). Predlagal je ustanovitev Univerzitetnega umetniškega observatorija, ki ga je leta 2011 ustanovila Rektorska konferenca RS, in bil vrsto let tudi njen predsednik. Prav tako je deloval kot predstojnik Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete UM in bil član Senata UM. Oto Rimele je poglobljen raziskovalec svetlobe. Veliko občudovalcev si je pridobil s slikami – objekti, ki jih sam pojasnjuje kot »lovilce svetlobe«. V procesu slikanja, ki ga je razvijal vrsto let, zmore doseči vtis popolne dematerializacije v razstavišče umeščenih artefaktov. Stvarnost materialnih podob se izmika zaznavi, obiskovalca pa prevzamejo vsakršne taktilnosti razbremenjene obarvane sence, ki kot avra žarijo okrog objekta.

Maribor, Slovenija. E-pošta: oto.rimele@um.si

Tomaž Svete, rojen leta 1956 v Ljubljani, je redni profesor za kompozicijo na Oddelku za glasbo Pedagoške fakultete UM. Študij kompozicije in dirigiranja je zaključil na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani pri profesorju Danetu Škerlu in pri profesorju Antonu Nanutu ter kasneje na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju pri profesorju Friedrichu Cerhi (»Diploma summa cum laude«), pri profesorju Haraldu Goertzu (»Magister Artium«) ter pri profesorju Otmarju Suitnerju. Poklicno pot je pričel kot predavatelj kompozicije na Konservatoriju Karl Prayner na Dunaju, od leta 1995 predava teoretske predmete na Oddelku za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. V zimskem semestru 1999 je predaval kot Fulbrightov profesor na Univerzi v Hartfordu. V svojem bogatem in razvejanem glasbenem opusu se, poleg orkestrskih, vokalno-instrumentalnih, solističnih in komornih skladb, ponaša tudi z dvanajstimi operami in velja za vodilnega živečega slovenskega opernega skladatelja. Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad, kot so npr. nagrada Prešernovega sklada (2019), Kozinova nagrada, nagrada Theodor Körner mesta Dunaja in 1. nagrada na mednarodnem tekmovanju iz operne kompozicije – »Johann-Jospeh-Fux 2000«.

Maribor, Slovenija. E-pošta: tomaz.svete@um.si