Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem
Ključne besede:
zgodovina slovenskega jezika, identiteta Slovencev, dvojnični razvoj slovenskega jezika, knjižne različice slovenskega jezika, osrednjeslovenski knjižni jezik, vzhodnoslovenski knjižni jezik, prekmurski knjižni jezik, enotni slovenski knjižni jezik, slovenski jezik v Prekmurju in Porabju, prekmursko narečjeKratka vsebina
Razprave dopolnjujejo moja razmišljanja o prekmurskem jeziku v predhodni monografiji Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika (2013), tako da razlikujem med (nekoč) knjižnim jezikom in (današnjim) narečjem. Zgodba o nastanku, prostorskih ovirih, razvoju in zatonu prekmurskega knjižnega jezika ter prehodu v narečne okvire (zaradi oblikovanja enotnega slovenskega knjižnega jezika) tako dobiva končne poteze in omogoča drugačen pogled na razvoj slovenskega jezika, poudarjajoč dvojnični razvoj v osrednje- in vzhodnoslovenskem jezikovnem prostoru, ki sta ju do oblikovanja »novoslovenščine« določala knjižna kranjščina in prekmurščina – posebej izpostavljam nova spoznanja o prekmurskem jeziku, ki v slovenskem jezikoslovju omogočajo razumevanje njegove knjižnosti (v preteklosti) in narečnosti (danes).