Obvladovanje pojava invazivnih rastlin (neofitov) in ohranjanja biodiverzitete na vodovarstvenih območjih

Ena od posledic prilagoditev tehnike kmetijske pridelave z namenom varovati vode na vodovarstvenih območjih (VVO) je občutno zmanjšanje intenzivnosti pridelovanja,  ali celo opuščanje obdelave zemljišč (npr. površine neposredno ob ranljivih virih vode). Neprimerno vzdrževana zemljišča se pričnejo spreminjati v nekakovostno travinje, ki v naslednji fazi preide v pol-naravne rastlinske združbe, ki so pogosto sestavljene iz invazivnih tujerodnih rastlin. Izkušnje kažejo, da je povečevanje populacij invazivnih rastlin na VVO hitrejše, kot na območjih, ki niso pod vodovarstvenimi režimi in imajo intenzivno kmetijsko  pridelavo ter dobro  gospodarijo z robnimi  pol-naravnimi habitati. V tem delu smo skušali predstaviti del invazivnih rastlinskih vrst, ki so že prisotne na ozemlju RS (tudi v porečju reke Mure), ali pa njihov pojav pričakujemo v bližnji prihodnosti. Zavedanje o škodljivosti invazivnih tujerodnih vrst je na nizki ravni, kar je posledica pomanjkanja informacij. Predstavljeni so praktični nasveti glede metod zatiranja različnih invazivnih vrst. Izpostavili smo tudi potrebo po ustreznem vzdrževanju pol-nravnih habitatov neposredno ob kmetijskih površinah, ki so sicer namenjeni  varovanju voda in ohranjanju biotične pestrosti,   a imajo tudi pomembne biološke funkcije za ohranjanje  organizmov, ki regulirajo naravne procese, ki odločajo tudi o uspešnosti pridelave kmetijskih rastlin. Preventivno delovanje je ekonomsko in ekosistemsko najbolj učinkovito. Dopuščanje nekontroliranega razvoja invazivnih rastlin na VVO lahko povzroči dolgoročno destabilizacijo pol-naravnih habitatov in tudi povečevanje stroškov pridelave kmetijskih rastlin ter  stroškov vzdrževanja  energetske, transportne  in hidrološke infrastrukture v agrarni pokrajini v bodočnosti.