Predlog izhodišč proteinske strategije za Slovenijo

Zaradi velikih potreb po soji, še posebej po živinskih sojinih krmilih, velike in skoraj 100 % odvisnosti od uvoza predvsem iz Južne Amerike (Argentina, Brazilija) s prevladujočo pridelavo sort gensko spremenjene soje, povečanega povpraševanje po proizvodih, ki so pridelani brez GSO in zaradi ugodnih učinkov povezanih z vključevanjem soje v kolobar, je potrebno v Sloveniji postopoma povečati obseg pridelave soje oziroma vsaj ohraniti trend povečevanja v letih 2014-2017. Strokovnjaki smo se po javni razpravi na posvetu Soja na FKBV v Hočah pri Mariboru (15. 3. 2017) opredelili za 20-odstoten delež soje in drugih krmnih stročnic v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje. Omenjen delež predstavlja 7.566 ha posejanih s sojo. Ob upoštevanju pridelka 3 t/ha, ki ga je po mnenju stroke v Sloveniji mogoče doseči, bi na teh površinah pridelali 22.699 t soje, kar je enako 18.159 t sojinih tropin oziroma 18,2-odstotnemu pokritju slovenskih potreb. S povečanjem površine posejane s sojo na 7.566 ha bi se delež metuljnic v kolobarju povečal iz 11 % na 14,4 %. Pri upoštevani simbiotski vezavi dušika le 60 kg/ha (teoretično tudi 120 kg/ha) je količina dušika ekvivalentna 222 kg KAN ali 130 kg gnojila UREA/ha. Na državnem nivoju (7.549 ha) pomeni to 452.940 kg N (1.677,6 t KAN ali 984,7 t gnojila UREA). V projekciji izračunana količina mineralnih dušikovih gnojil, katere uporabo nadomesti simbiotsko vezan dušik posevka soje, pomeni tudi manjšo obremenitev okolja, in sicer nižji izpust CO2 in nižji okoljski odtis (preračunano v gnojilo KAN za 1.939 t CO2 in 35.173 Gha oziroma preračunano v gnojilo UREA za 911 t CO2 in 20.979 Gha). Z domačo pridelavo bi se nedvomno zmanjšala tudi emisija toplogrednih plinov nastala zaradi pridelave soje v Južni Ameriki. Da dosežemo omenjen cilj je nujno organiziranje pridelovalno-predelovalno-tržne verige in oblikovanje prepoznavnega proizvoda posebne kakovosti, kot je na primer Pridelano/proizvedeno brez GSO in lokalnih proizvodov, na primer po shemi Izbrana kakovost pridelano brez uvožene GS krme. Prav tako je v Sloveniji obvezno vzpostaviti sistem introdukcije sort zrnatih stročnic na podoben način kot je že uveljavljena pri žitih in pospešiti razvoj novih natančnih in trajnostno usmerjenih pridelovalno-predelovalnih tehnologij. Realizacija do 25 % metuljinic v kolobarju in s tem povečan delež soje v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje je prednostna naloga slovenskega kmetijstva.