Rolʹ apokaliptičeskogo otkrovenija v tvorčestve Mihaila Bulgakova

Semiotsko zasnovana knjiga Natalie Kaloh Vid Rolʹ apokaliptičeskogo otkrovenija v tvorčestve Mihaila Bulgakova, prepletena s sodobnimi poststrukturalističnimi opažanji, odstira pred bralcem mrežo intertekstualnih odnosov, ki so značilni za poetiko in estetiko enega največjih pisateljev 20. stoletja Mihaila Bulgakova. Avtoričina skrbna jezikovna analiza razkrije motivno-tematske, metaforične, numerološke in idejne stalnice, ki jih ruski pisatelj sistemizira v gradnji lastnega in (po mnenju Kaloh Vidove) za rusko kulturo nasploh značilnega »enotnega apokaliptičnega sižeja«. V avtoričini perspektivi opozarja ta besedna zveza na mnogovrstnost medbesedilnih navezav, ki se v Bulgakovovi optiki kopičijo v enciklopedično utemeljen premislek o človekovi zgodovini in preraščajo v umetniško domišljen dialog s tistimi teksti kulture, v katerih je videti nazorno ali prikrito zvezo s svetopisemskim Razodetjem. Če v temelju monografijo Kaloh Vidove odlikuje ‘filološki pristop’, ki pokaže, kako je mogoče z jezikovno analizo prikazati miselno ustvarjalni razvoj posameznika – umetnika in razkriti specifiko umetniškega modeliranja sveta v stiku z apokaliptičnimi in eshatološkimi teksti, dobiva v nadaljevanju njeno razmišljanje značaj kulturnozgodovinske analize ‘duha časa’, v katerem je pisatelj ustvarjal. Tako ji uspe začrtati pot razmišljanju, ki naj bi odgovorilo na vprašanje o mesijanski vlogi ‘ruske duše’ pri ohranjanju humanističnih vrednot v apokaliptičnem času, ki mu vlada Antikrist. Angažirana in znanstveno zavzeta misel Kaloh Vidove razkrije, da dobi »apokaliptični siže« posebno vlogo v »srebrnem veku ruske kulture«. To ni le oznaka, ki opozarja na umetniške dosežke ruskega simbolizma, temveč zaznamuje tudi čas na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ki je bil v delih ruskih filozofov in pesnikov razumljen kot napoved sodnega dne: kot »smrt duha kulture« (Berdjajev), kot »carstvo Antikrista« (Trubeckoj), ki mu bo sledilo »samouničenje človeka« Merežkovski).