Globinska moč besede: red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici

Ob spreminjajoci se jezikovni podobi (jezikovni oblikovni zgradbi) se mi je razkrivala globinska, pomenska, sporocilna moc besede. Prvo, kar me v zvezi s slovenskim jezikom posebej prevzema, je neunicljivost, trajno obnavljajoca se moc jezikovne zgradbe. V slovenskem jezikovnem raz voju izpadajo, se spreminjajo glasovi, slovnicne oblike, besedotvorna obrazila, skladenjski vzorci. Starejše oblike se nadomešcajo z mlajšimi, neopazni arhaizmi preživijo tisoc let. Vedno pa je bilo, in je, v prenavljajoci se jezikovni in besedišcni zgradbi dovolj razpoložljivih prvin, da z njimi izrazimo vse slovnicne odnose, vse svoje misli, vsa custva in razglabljanja. Ali ni to cudež? Drugo, kar izpostavljam, je razkošno obilje variant za en sam glas, za obliko, besedo. Koliko razlicnih, novih poimenovanj za en sam designat v slovenskem jezikovnem prostoru! Govorjeni slovenski jezik doma in v zamejstvu je kot bogat svet stvarstva. Drevesa, rože, žita, trave prepoznavnih vrst, a vendar med njimi vsaka edinstvena, ne togo reproducirana, »klonirana«! Tako tudi govorica slehernega Slovenca – skupna in samosvoja, vsakemu lastna! Živa! In toliko jezikov na svetu, že preko šest tisoc prepoznanih, vsak s svojo izvirno izoblikovano zgradbo, ki omogoca, da si narodi med seboj izmenjavajo misli, besede, dejanja. V spreminjajoci se jezikovni zgradbi odkrivam nedosežno modrost Stvarnika. Tako cudo, kot je kateri koli jezik, ne more nastati samo po sebi. Clovek si tako brezhibne naprave, kot je jezikovni sestav z njemu lastnimi zakonitostmi, ne more izmisliti. Z govorom mu je bila dana – ne vemo kako, lahko le ugibamo, kot o marsicem v božjem stvarstvu. Ob svojih raziskovalnih spoznanjih sem odkrila Stvarnika in to je najvecja nagrada za moj trud. Prepricana sem, da znanstvenik katere koli raziskovalne panoge lahko pride do enakega spoznanja …