Ocena stopnje škodljivosti in razširjenosti nekaterih tujerodnih rastlinskih vrst v kmetijski pridelavi Slovenije za obdobje 2000-2022

V obdobju 2000-2022 smo izvajali spremljanje kmetijskih površin in nekaterih ob agrarnih habitatov po vsem ozemlju Slovenije glede pojavnosti tujerodnih invazivnih rastlin. Tujerodne rastline smo evidentirali in podali ocene o velikosti populacij. Hkrati smo izvedli oceno škodljivosti invazivnih rastlin za kmetijsko pridelavo. Obravnavali smo invazivne rastlinske vrste, ki jih pogosto omenjajo v mednarodno priznanih bazah invazivnih rastlin (npr. DAISIE, CABI, EPPO, NOBANIS, …) v geografskih območjih, ki so nam primerljiva po klimatskih in pedoloških značilnostih in po značilnostih kmetijskih pridelovalnih sistemov. V uvodu je predstavljena metodologija ocenjevanja škodljivosti vrst. Za oceno škodljivosti smo uporabili 20 različnih kriterijev. Tretjina  je povezanih z morfološkimi in ekološkimi lastnostmi rastlinskih  vrst, tretjina s populacijsko razširjevalnimi lastnostmi in tretjina s podatki iz literature o opredelitvi škodljivosti za okolje, kmetijsko pridelavo, ljudi in živali v objavljenih znanstvenih študijah. Pri vsakem kriteriju je bilo možno podati različno število točk. Vsi kriteriji med seboj po možnih podeljenih točkah niso bili povsem enakovredni. Glede na kumulativno vsoto seštetih točk smo stopnjo škodljivosti invazivnih vrst razdelili v naslednje kategorije: I, I/II, II – oznaka za vrste/rodove katerih naselitev na ozemlju RS ne predstavlja večjih tveganj za povzročanje gospodarske škode v kmetijstvu, za zdravje ljudi in živali ter za naravne habitate; II/III – vrste, ki kažejo, da bi po nekaterih kazalnikih iz analize tveganja lahko povzročile škodljive učinke, vendar je trenutno premalo informacij o njihovi invazivnosti in o stopnji njihove prilagodljivosti na naše klimatske razmere; III - škodljive vrste, kjer je potreben sistematičen nadzor pojavljanja za dokončno presojo stopnje škodljivosti; III/IV - škodljive vrste, kjer je potrebno najmanj lokalno ukrepanje in administrativno omejevanje razširjanja; IV - vrste, kjer je potrebno vsesplošno ukrepanje in administrativno omejevanje razširjanja; (*Z) - vrste s škodljivimi učinki za zdravje ljudi in živali;  (U-NH*) – vrste s škodljivimi učinki na naravne habitate. Naredili smo primerjavo med obdobjem 2000-2012, ko smo obravnavali 532 taksonov in obdobjem 2012-2022, ko se je število obravnavanih  taksonov invazivnih rastlin povečalo na 704. V obdobju 2000-2012 so rezultati analize pokazali naslednjo distribucijo kategorij škodljivosti: I (8 vrst, 1,5 %), I/II (98 vrst, 18,4 %), II (233 vrst, 43,8 %), II/III (122 vrst, 22,9 %), III (50 vrst, 9,4 %), III/IV (15 vrst, 2,8 %), IV (6 vrst, 1,1 %), *Z (37 vrst, 6,9 %) in U-NH* (65 vrst, 12,2 %). Ocenili smo, da se bo gospodarska ali ekosistemska škoda pojavila pri 3,5 do 5,5 % od preučevanih vrst. To pomeni, da bi bilo potrebno takojšnje aktivno administrativno ukrepanje pri približno 30 do 40 vrstah rastlin. V obdobju 2012-2022 so rezultati analize pokazali naslednjo distribucijo kategorij škodljivosti: I (17 vrst, 2,4 % vseh), I/II (104 vrst, 14,8 % vseh), II (321 vrst, 45,6 % vseh), II/III (166 vrst, 22,6 % vseh), III (70 vrst, 9,9 % vseh), III/IV (19 vrst, 2,7 % vseh), IV (7 vrst, 1,1% vseh), *Z (100 vrst, 14,2 % vseh) in U-NH* (124 vrst, 17,5 % vseh). Rezultati kažejo, da se v zadnjem obdobju ni samo celokupno povečalo število inventariziranih invazivnih taksonov, bistveno se je povečal predvsem odsotek kot tudi število taksonov kategorij  *Z (100 vrst, 14,2 % vseh) in U-NH* (124 vrst, 17,5 % vseh). Zelo velik delež obravnavanih vrst predstavljajo okrasne rastline. Za večino vrst je škodljivost možno precej realno oceniti. Velika neznanka so klimatske spremembe, predvsem minimalne zimske temperature, ki odločajo o dolgoročnem ohranjanju tujerodnih večletnih rastlin. Med njimi je veliko takšnih, ki preraščajo vegetacijo, če uspejo preživeti zimo predstavljajo nevarne invazivke z ekosistemsko škodljivostjo.  Pomembno vlogo bo imela tudi dostopnost herbicidov. Če se bo zmanjšala, bodo nekatere nove vrste pridobile na pomenu, ker jih ne bomo mogli učinkovito kemično zatirati. Vse več vrst je ekološko problematičnih tudi zato, ker so vmesni gostitelji novih tujerodnih povzročiteljev bolezni in škodljivcev, ki ogrožajo gojene rastline.