Od dveh generalov do dveh storitev

V svetu umetne inteligence se hitro ujamemo v zanko, da zaradi njene pomoči razvijamo preveč kompleksne sisteme. V tem duhu in duhu spleta ter neomejenih možnosti tako zagrabimo tudi idejo mikrostoritev. Sistem razdelimo na manjše storitve, ki imajo praviloma lastništvo nad svojimi podatki, komunikacija med njimi pa poteka prek omrežja, oddaljenih klicev ali sporočil. Rešitev je videti dobra, naravna in vsi jo priporočajo, pri tem pa zamolčijo kompleksnost. Klic funkcije v dinamični knjižnici zamenjamo s komunikacijo po nezanesljivem omrežju. Lokalno transakcijo nadomestimo s porazdeljeno, preprost vrstni red izvajanja pa z dogodki, ki lahko pridejo večkrat, nikoli ali pa celo v povsem napačnem vrstnem redu. Izkaže se, da mikrostoritve niso tehnična rešitev, temveč organizacijska rešitev za dovolj velike organizacije.