Vseživljenjsko učenje zaposlenih: ali postaja generativna umetna inteligenca najpomembnejši vir znanja?
Kratka vsebina
Poglavje obravnava vseživljenjsko učenje zaposlenih v kontekstu hitrega razvoja umetne inteligence ter primerja vlogo formalnega in neformalnega izobraževanja ter orodij generativne umetne inteligence v procesu pridobivanja novih znanj. V teoretičnem delu izpostavlja pomen stalnega nadgrajevanja znanja ter prikazuje prednosti formalnega izobraževanja in neformalnega izobraževanja, ki ga v veliki meri podpira umetna inteligenca. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi z intervjuji zaposlenih. Ugotovitve kažejo, da se umetna inteligenca uporablja predvsem za hitro pridobivanje eksplicitnega znanja, ne pa tudi tihega znanja in znanja, ki temelji na večletnih izkušnjah in intuiciji. Za poglobljeno razumevanje še vedno potrebujejo mentorje, sodelavce in formalno izobraževanje. Raziskava torej kaže, da se vloga mentorjev v dobi umetne inteligence ne zmanjšuje, ampak preoblikuje. Mentor res ni več edini vir znanja, postaja predvsem usmerjevalec kritične presoje in interpretacije informacij. Umetna inteligenca ne nadomešča obstoječih oblik učenja, ampak spreminja razmerja med formalnim, neformalnim in samoreguliranim učenjem, ki postaja vse bolj pomembno. Kontinuirano dopolnjuje neformalno in formalno izobraževanje, ki ostaja ključno za sistematično pridobivanje ključnih znanj in novih kompetenc, napredovanje v karieri in pridobivanje uradno priznanih kvalifikacij.






