Desetletje uporabe Uredbe 650/2012: vloga evropskega potrdila o dedovanju pri standardizaciji, dokazni moči in zemljiškoknjižnih vpisih

Avtorji

Tjaša Ivanc
Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta

Kratka vsebina

To poglavje v monografiji obravnava evropsko potrdilo o dedovanju (EPD) kot instrument v čezmejnih zapuščinskih zadevah, da lahko dediči ali volilojemniki in/ali izvršitelj oporoke dokažejo svoj status. Jedro analize je razmerje med dokaznimi učinki EPD in lex rei sitae pri vpisih pravic: narava stvarnih pravic ter formalnosti in učinki vpisov ostajajo pod pravom države registra (točki k) in l) drugega odstavka 1. člena ter peti odstavek 69. člena Uredbe 650/20125). EPD lahko zadošča za vpis v državi članici, če je vsebina usklajena z namenom uporabe in je premoženje identificirano; sodba Sodišča EU v zadevi R.J.R. proti Registrų centras VĮ poudarja, da lahko registri zavrnejo vpis, če v EPD nepremičnine niso identificirane. Tuj EPD ima po 227.e ZD naravo sklepa o dedovanju in je podlaga za vpis po ZZK-1. V zvezi s tem je treba izpostaviti tudi pomen digitalizacije na obravnavanem področju, saj Uredba 2023/2844, Uredba 910/2014 (eIDAS 2) in evropska denarnica za varen digitalni način izkazovanja identitete (EUDI Wallet) omogočajo preverljive e-kopije EPD in strojno berljive priloge, kar bi pospešilo vpise in krepilo medsebojno zaupanje med državami članicami.

Biografija avtorja

Tjaša Ivanc, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: tjasa.ivanc@um.si

Prenosi

Strani

235-276

Izdano

5 avgusta 2026

Kako citirati

Ivanc, T. (2026). Desetletje uporabe Uredbe 650/2012: vloga evropskega potrdila o dedovanju pri standardizaciji, dokazni moči in zemljiškoknjižnih vpisih. V M. Repas (Ur.), 65 pravne znanosti v Mariboru (str. 235-276). Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. https://doi.org/10.18690/um.pf.2.2026.9