Izvršilni naslovi delovnih sodišč

To poglavje v monografiji najprej obravnava nastanek in vrste izvršilnih naslovov delovnih sodišč. Osrednji poudarek pa je na izrekih sodb za denarne terjatve v individualnih delovnih sporih in njihovem uveljavljanju v izvršbi pod pogojem, da so zadostno določeni in primerni za izvršbo. Avtorica se opira na sedaj poenoteno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS glede vsebine izrekov in prakso, po kateri se pravilno zahteva in prisodi bruto znesek iz naslova plače oz. drugih obdavčljivih prejemkov, medtem ko je obračun in odvod davkov ter prispevkov javnopravna obveznost delodajalca po ZDavP-2, kar pa ne spada v vsebino izreka sodbe. Obveznost plačila davkov in prispevkov prav tako ni predmet odločanja v izvršbi. V primerih delodajalčevega izmikanja vsakršni izpolnitvi, ko niti v izvršbi sam ne obračuna in odvede davkov in prispevkov, se v izvršbi po načelu formalne legalitete celotni bruto znesek izterja v korist delavca-upnika. Kljub temu pa delodajalčeva javna obveznost ne ugasne in jo davčni organ od njega lahko prisilno izterja, s čemer delodajalec zgolj pridobi obogatitveni zahtevek do delavca.