Jezikovna predanost: akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču ob 80-letnici

Razprave za monografijo so prispevali avtorji z dveh celin, Evrope in Severne Amerike, kjer je jubilant prebival, se strokovno izpopolnjeval, udeleževal znanstvenih simpozijev, vzdrževal strokovne stike in kamor je segel tudi njegov vpliv na področjih, kjer je bil strokovno aktiven. Države, iz katerih izvirajo besedila, vključujejo nekdanjo Jugoslavijo, ostalo Evropo (Avstrija, Bolgarija, Ceška, Estonija, Francija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Rusija, Slovaška, Velika Britanija), Kanado in ZDA. Prispevki pokrivajo področja kognitivnega jezikoslovja, zgodovine jezikoslovja, jezikovnega stika, jezikovnega načrtovanja, besediloslovja, glasoslovja, besedotvorja, skladnje, narečjeslovja, slovaropisja, pomenoslovja in družbenega jezikoslovja; gradivo je največ črpano iz slovanskih jezikov, medtem ko so nekatere razprave posvečene drugim jezikom. V prispevkih je jezik razčlenjen predvsem sinhrono in v manjši meri diahrono, v znatnem delu razprav pa je poudarjeno jezikovno načrtovanje, kar v glavnem odseva delež jubilantove aktivnosti na teh specializiranih področjih v toku njegovega dolgoletnega strokovnega delovanja. Približno tretjina prispevkov je v celoti posvečena problematiki slovenskega jezika, kar glede na mednarodno udeležbo v monografiji med drugim potrjuje uspeh jubilanta pri širjenju zanimanja in strokovnega usposabljanja za slovensko jezikoslovje tudi zunaj slovenskih meja. Besedila sestavljajo tematsko in smiselno koherentno zbirko razprav, ki na visoki kakovostni ravni odražajo ne le širok krog jezikoslovnih zanimanj jubilanta, temveč tudi ponujajo bralcu jezikoslovcu tehtne misli za nadaljnji razvoj stroke. Monografija bo uporabna za jezikoslovce najrazličnejših usmeritev, za bralce, ki jih zanima problematika od začetkov baltoslovanske jezikovne skupnosti, preko obdobja slovanske narečne členitve in zgodnjih pisnih izpričevanj slovanskih jezikov, vse tja do sodobne slovenščine. Poseben poudarek je na razvoju, teoriji in praksi jezikovnega načrtovanja v Evropi v polpreteklosti, a tudi z ozirom na bodočnost slovenščine in drugih jezikov znotraj Evropske zveze ob globalizaciji angleščine. Obenem zbirka z »naravno selekcijo« razprav poudarja osrednji položaj slovenščine kot most med jeziki srednje in jugovzhodne Evrope in tako ponuja visoko kakovostni izbor razprav, primeren za počastitev obletnice jubilanta.