Desetletje uporabe Uredbe 650/2012: vloga evropskega potrdila o dedovanju pri standardizaciji, dokazni moči in zemljiškoknjižnih vpisih
Kratka vsebina
To poglavje v monografiji obravnava evropsko potrdilo o dedovanju (EPD) kot instrument v čezmejnih zapuščinskih zadevah, da lahko dediči ali volilojemniki in/ali izvršitelj oporoke dokažejo svoj status. Jedro analize je razmerje med dokaznimi učinki EPD in lex rei sitae pri vpisih pravic: narava stvarnih pravic ter formalnosti in učinki vpisov ostajajo pod pravom države registra (točki k) in l) drugega odstavka 1. člena ter peti odstavek 69. člena Uredbe 650/20125). EPD lahko zadošča za vpis v državi članici, če je vsebina usklajena z namenom uporabe in je premoženje identificirano; sodba Sodišča EU v zadevi R.J.R. proti Registrų centras VĮ poudarja, da lahko registri zavrnejo vpis, če v EPD nepremičnine niso identificirane. Tuj EPD ima po 227.e ZD naravo sklepa o dedovanju in je podlaga za vpis po ZZK-1. V zvezi s tem je treba izpostaviti tudi pomen digitalizacije na obravnavanem področju, saj Uredba 2023/2844, Uredba 910/2014 (eIDAS 2) in evropska denarnica za varen digitalni način izkazovanja identitete (EUDI Wallet) omogočajo preverljive e-kopije EPD in strojno berljive priloge, kar bi pospešilo vpise in krepilo medsebojno zaupanje med državami članicami.
Prenosi
Strani
Izdano
Kategorije
Licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.





